Z deklaracijo o ustavnih vidikih izvršitve odločbe ustavnega sodišča želijo predlagatelji preprečiti razpis lokalnih volitev v ankaranski občini, ki jo je ustavno sodišče ustanovilo, potem kot tak zakon v DZ ni bil sprejet. Predlagatelji se tako zavzemajo za obrambo ustave in zaščito integritete DZ, je pojasnil Kavtičnik. Ustavno sodišče je po njegovih besedah povozilo zakon, ki ga je sprejel DZ, s čimer je poseglo na področje zakonodajne veje oblasti ter tako kršilo ustavo, saj se po ustavnih določilih občina lahko ustanovi samo na podlagi zakona. Koliko občin bomo imeli, je politična odločitev DZ, je poudaril Kavtičnik.

Da se je ustavno sodišče z odločbo postavilo nad ustavo in DZ, sta na današnji seji poudarila tudi pravnika Ivan Kristan in Franci Grad. Tudi Kristina Valenčič (DL) meni, da bi z nesprejetjem deklaracije pristali na to, da drug organ opravi nalogo DZ. "Če pogojev za ustanovitev občine ni, jih pač ni", je dejala glede pogoja velikosti občine, po katerem mora ta imeti najmanj 5000 prebivalcev".

Nekateri člani odbora so se ob tem strinjali s pripombami zakonodajnopravne službe, ki opozarja, da deklaracija ni pravno zavezujoč akt ter da so odločitve ustavnega sodišča dokončne in avtoritativne. Kot je dejal Jožef Jerovšek (SDS), je to delo Sizifovo delo, če deklaracija nima pravnega učinka.

Nekateri člani odbora so ob tem opozorili na referendum, na katerem so se Ankarančani večinsko izrekli za ustanovitev svoje občine. Da se bo postavil na stran ljudi, ki so v Ankaranu jasno povedali, kako želijo živeti, je pojasnil tudi Jožef Horvat (NSi). Kot tudi pravi, nima problemov s tem, da je v Sloveniji preveč občin in da so premajhne.

Tretjina Ankarančanov se referenduma ni udeležila

Majda Potrata (SD) je ob tem opozorila, da se več kot tretjina prebivalcev referenduma o ustanovitvi občine ni udeležila, kar da je tudi vplivalo na njeno odločitev, da je podprla enovito Občino Koper. Odločitve ustavnega sodišča pa, kljub temu da niso vedno pričakovane in razumljene, vse spoštuje, je poudarila.

Jerko Čehovin (Zavezništvo AB) predlagano deklaracijo vidi kot politično opredelitev DZ do te problematike. Meni, da se DZ nahaja v pat položaju in da bi se moral na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2011 odzvati že DZ v prejšnji sestavi. V poslanski skupini Zavezništvo AB sicer po njegovih v besedah o deklaraciji nimajo enotnega stališča.