Podoba brezdomnih oseb se je v primerjavi s preteklostjo spremenila. Današnji brezdomni tako niso pretežno odvisniki, ampak gre velikokrat za samske osebe, ki so izgubile službo in nato izgubile streho nad glavo, sčasoma pa so zdrsnile v začaran krog apatičnosti in depresije, ocenjuje Darja Zver iz Škofijske karitas Koper.
Brezdomci niso več odvisniki, ampak ljudje brez službe
Koper
Podoba brezdomnih oseb se je v primerjavi s tisto izpred 20 ali 25 let močno spremenila, je za STA ocenila strokovna vodja programa pomoči brezdomec Škofijske karitas Koper Zverova. Današnji brezdomni tako niso vsi odvisniki, alkoholiki ali druge vrste zasvojenci, pač pa pretežno samske osebe, ki so ostale brez službe in posledično niso zmogle plačevati stanovanjskega posojila oz. najemnine.
Sprva takšnim ljudem pomagajo svojci in prijatelji, če imajo dobro razvito socialno mrežo, s časom pa to stanje vpliva na človeka, da zdrsne v apatičnost in depresijo, tako da se na koncu vrti v začaranem krogu, dodaja Zverova, ki vodi bertoški dnevni center, ki imajo svoje prostore v tamkajšnjem Centru Karitas. Takšni ljudje, ki so nato dalj časa brezposelni, predstavljajo posebej ranljivo skupino in ne zdržijo pritiska trga dela, ki "je danes zelo krut", še opozarja.
Tudi število oseb, ki se nanje obrača po pomoč, narašča. Če so lani v celem letu obravnavali 86 oseb, pa so jih letos v dobrih desetih mesecih že 91.
V Bertokih izvajajo nizkopražni program, ki je poleg brezdomnim namenjen tudi osebam, ki nimajo urejenega bivališča, ter vsem, ki so v materialni, psihosocialni in duhovni stiski. Ob tem Zverova opozarja, da osebam, ki so iz naslova denarno socialne pomoči v višini 265 evrov zmožne plačati 180 evrov za najem sobe, ostane bore malo.
Osnovna pomoč je paket hrane
Osnovna pomoč predstavlja paket hrane enkrat tedensko ter vsakodnevno možnost tuširanja, v dnevnem centru imajo poleg tega tudi možnost uporabe kuhinje in druženja v času delovanja centra, ne pa tudi možnosti prenočitve. Zato pa brezdomnim nudijo pomoč v obliki svetovanja in podpore, denimo pri iskanju zaposlitve in nastanitve, zagovorništvu itd.
Dejavnost centra sofinancirajo ministrstvi za delo in za zdravje, fundacija Fiho, zavod za zaposlovanje in koprska mestna občina, sredstva pa pridobivajo tudi prek različnih razpisov.
Ob nedavnem dnevu odprtih vrat bertoškega centra Karitasa so predstavili tudi ostala programa, ki ju izvajajo v okviru centra. Zavod Pelikan nudi program pomoči in celodnevnega bivanja za zasvojene. Tem osebam tako nudijo prvi stik in pet- do desetdnevno bivanje oz. pripravo na vstop v komune ter kasneje tudi pomoč pri iskanju službe in ponovni vključitvi v družbo. V prvih desetih mesecih so v daljši obravnavi imeli 57 oseb, od teh jih je 43 ostalo na krajšem bivanju, 35 pa se jih je nato tudi vključilo v dolgoročne programe rehabilitacije v komunah.
Program Vrtnica Zavoda karitas Samarijan je namenjen socialni rehabilitaciji oseb s težavami zaradi zasvojenosti z alkoholom. Uporabnikom nudijo bivanje v stanovanjski skupnosti, kjer imajo dokaj strog hišni red, kar omogoča ustvarjanje notranjega redu. Kljub razmeroma nizki, 20-odstotni uspešnosti programa - v program se vključujejo osebe, ki so se že večkrat neuspešno zdravile -, pa strokovna vodja programa Vrtnica Davorina Petrinja Pirnat poudarja, da gre za pomembno pozitivno izkušnjo treznega življenja, četudi komu ne bo uspelo ostati abstinent.
Smrt kapitalizmu svoboda narodom.
Leve vlade
“Potrebno je zato stvoriti toliko mnogo beskućnika, da ovi beskućnici budu većina u državi.
Stoga mi moramo da radnike odpuštamo .
Z mediji a ćemo uništiti demokratični duh i SDS.
Osudičemo sa partijskom intrigom Janšu i narod će pomisliti kriv je Janša.
Onda će nam besposličari koji ostanu bez krova, sami doći i mi ćemo imati narod uza se pa ćemo na taj način postati gospodari situacije.
Oni koji nemaju ni kuće ni zemlje ni posla, brzo će se i sami priključiti nama, jer ćemo im obećati veliku pljačku.
Teže će biti sa onima koji imaju neki posao. Njih ćemo povezati uza se predavanjima, pozorišnim predstavama i drugom propagandom o ljepotama u komunizmu i bivšoj Jugoslaviji … Tako ćemo postepeno proći kroz sve pokrajine.
radnik koji poseduje kuću, zemlju i stoku, radnik koji prima platu i ima hleba, za nas ništa ne vredi. Za nas jedini koji vrede su oni koji rade u državnoj institucijama jer oni nas več sada voli jer imaju dobru platu koju smo jim mi komunisti obezbedili i oni nas zato na volitvama biraju.…
Samo nesrećnici postaju komunisti, zato mi moramo nesreću stvoriti, mase u očajanje baciti, mi smo smrtni neprijatelji svakog blagostanja, reda i mira…”
Priredba na Mošu Pijade
“Potrebno je zato stvoriti toliko mnogo beskućnika, da ovi beskućnici budu većina u državi.
Stoga mi moramo da palimo.
Pripucaćemo pa ćemo se povući.
Nemci nas neće naći, ali će iz osvete da pale sela.
Onda će nam seljaci, koji tamo ostanu bez krova, sami doći i mi ćemo imati narod uza se pa ćemo na taj način postati gospodari situacije.
Oni koji nemaju ni kuće ni zemlje ni stoke, brzo će se i sami priključiti nama, jer ćemo im obećati veliku pljačku.
Teže će biti sa onima koji imaju neki posed. Njih ćemo povezati uza se predavanjima, pozorišnim predstavama i drugom propagandom … Tako ćemo postepeno proći kroz sve pokrajine.
Seljak koji poseduje kuću, zemlju i stoku, radnik koji prima platu i ima hleba, za nas ništa ne vredi. Mi od njih moramo načiniti beskućnike, proletere…
Samo nesrećnici postaju komunisti, zato mi moramo nesreću stvoriti, mase u očajanje baciti, mi smo smrtni neprijatelji svakog blagostanja, reda i mira…”
[Dokument se nalazi u Arhivu vojnoistorijskog instituta u Beogradu u fajlu Štaba vrhovne komande (JVUO) – Četnička arhiva, pod oznakom K-12, 30/12.]