Spomnimo, podlaga za sklep koordinacije županov je bila študija, iz katere izhaja, da si je geografska stroka dokaj enotna v podpori poimenovanja Slovenska Istra. Poimenovanje Istra ali Slovenska Istra je tudi ime z najdaljšo tradicijo, ob tem pa se s tema izrazoma poistovetijo tudi prebivalci tega območja.

Naposled je pretehtalo mnenje, da obstaja potreba po natančni opredelitvi območja in poimenovanju območja z lastnim imenom. Ime Istra se nanaša na celoten polotok, v preteklosti pa se je nanašalo na hrvaški del Istre, zato so dodali še pridevnik 'Slovenska'. Postopke za prijavo poimenovanja Slovenska Istra na Komisijo za standardizacijo in Pravopisno komisijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti bo vodilo Znanstveno-raziskovalno središče Koper.

Se pa s predlogom poimenovanja Slovenska Istra ne strinjajo v Italijanski samoupravni lokalni skupnosti v Izoli. "Vsekakor ugotavljamo, da je predlog, ki je na mizi, definitivno boljša varianta kot ostale različice, ki so krožile, denimo Primorska ali Obala. Ne vidimo pa potrebe, da se pred Istro doda pridevnik Slovenska," pojasnjuje predsednik skupnosti Marko Gregorič.

Po njihovem mnenju gre za nacionalno konotacijo, ki se zgodovinsko ne ujema s tem prostorom. "Tudi v bližnji preteklosti so bili prebivalci Istre različnih narodnosti in ne vidimo potrebe, da bi dodali pridevnik, ki ima nacionalno konotacijo."

Namesto tega predlagajo, da se pokrajina imenuje Istra – Istria. "Imamo recimo tudi Štajersko, pa nihče ne čuti potrebe, da se jo poimenuje Slovenska Štajerska," je jasen Gregorič.

Omenjeno stališče je soglasno sprejel tudi svet skupnosti, na današnji seji Občinskega sveta Občine Izola pa bo to vprašanje naslovila Agnese Babič iz italijanske narodne skupnosti. "Vsekakor je pomembno, da se o tem tudi razpravlja. Vemo, da ta predlog prihaja iz neke znanstvene raziskave, ki jo seveda spoštujemo, mora pa v teh primerih tudi politika kaj reči in odločiti, kaj želimo biti," je še zaključil Gregorič.