PELJI SVOJ PLUG ČEZ KOSTI MRTVIH - ROMAN VILENIŠKE NAGRAJENKE TOKRAT S PROBLEMATIKO UBIJANJA ŽIVALI

Osrednje sporočilo tokratnega romana poljske pisateljice Olge Tokarczuk se skriva v protestu proti ubijanju živali, ki pa ga mojstrica pisane besede spretno vplete v kriminalko, ki prerašča v jedko družbenokritično satiro in ponekod celo v moralni triler, kot ga je poimenovala sama, ki naj bi v bralcu zbujal moralno nelagodje. Protagonistka Janina Duszejko, borka za pravice živali, ki se je naselila na samoti v Sudetih v bližini češke meje, je v zagrizenem sporu z vaško druščino lovcev, s katerimi so v navezi tudi lokalne oblasti. Dogajanje se zaplete, ko se v okolici začnejo vrstiti nepojasnjeni umori. Zdi se, kot bi se preganjane živali same maščevale svojim krvnikom.

Olga Tokarczuk (1962) je ena najbolj priljubljenih sodobnih poljskih pisateljic. Študirala je psihologijo na Varšavski univerzi, vodila svojo založbo Ruta in delavnice kreativnega pisanja na poljskih univerzah. Doslej je napisala osem romanov, med katerimi so Pravek in drugi časi, Dnevna hiša, nočna hiša in Beguni poleg pričujočega v prevodu Jane Unuk na voljo tudi slovenskim bralcem.

PAX PUTINA - KOLUMNE NEKDANJEGA DOPISNIKA Z MOSKVE

Knjiga Pax Putina vsebuje izbor besedil, ki jih je Andrej Stopar (1972) po poklicu zgodovinar in komparativist, pisal med letoma 2005 in 2013 kot dopisnik RTV Slovenije za nacionalko in časnik Večer. Kolumne v kronološkem zaporedju zarišejo čas vladanja enigmatičnega Putinovega kroga ter obdobje, ko je Rusija iz ekonomsko zlomljenega ostanka Sovjetske zveze ponovno postala imperialna sila. Delo prinaša zapleten mozaik, ki ga je avtor spletel iz povzemanja najrazličnejših medijev, širokega nabora literature in govoric na blogih, Twitterju ter Facebookuu in popisovanja uličnih prizorov.

Igor E. Bergant je v spremni besedi med drugim zapisal, da so tenkočutni posnetki in utrinki, ki povzemajo čas njegovega dopisniškega dela v Moskvi, pričevanja izvrstnega opazovalca ljudi in podrobnosti, ki jih zna z veliko mero publicistične spretnosti umestiti v obči zgodovinski kontekst. "Ob prebiranju njegovih zapisov sem se večkrat spomnil na sijajnega poljskega novinarsko-publicističnega kronista Ryszarda Kapuscinskega," je zapisal.

UMOR V ŠMIHELSKI VASI - SATIRIČNA DETEKTIVKA IZPOD PERESA METE OSREDKAR

Zgodba prvenca prevajalke Osredkarjeve se začne z umorom župnika v Šmihelski vasi. S primerom se mora spopasti lokalni kriminalistični inšpektor, ki mu ne prizanašajo ne srednja leta ne z njimi povezana kriza. Bodo on in njegova mlada sodelavca odkrili, čigava roka je vihtela vrtalnik, kaj imajo pri umoru skrivnostni nočni organist, vaške ženice, nadangel Mihael in partizani, in kaj si o vsem skupaj misli blaženi Anton Martin Slomšek, so vprašanja, na katera bo bralec dobil odgovor v zgodbi, postavljeni v avtohtono slovensko podeželje. Avtorica se pri pisanji suvereno giblje med fantastiko, satiro in detektivko. Bralca skozi skrbno izdelano pripovedno atmosfero vodijo prepoznavni, predvsem pa plastično orisani značaji, so zapisali pri založbi.

Meta Osredkar (1981) se ukvarja s prevajanjem leposlovja ter znanstvenih in strokovnih besedil s področij arheologije in zgodovine. Doslej je pri založbi Miš izšlo že 30 del v njenem prevodu.

MOJ DEDEK IN JAZ IN PUJSA BABI - ZABAVNE PUSTOLOVŠČINE VNUKINJE IN DEDKA

Priznana nizozemska pisateljica Marjolijn Hof je po realističnih mladinskih romanih v pričujem delu uporabila drugačen slog, ki ga odlikujeta nenavadna domišljija in humor. Otroku skicira majhno vesolje, v katerem živita ekscentrični dedek in njegova bistra vnukinja, ki se navdušeno predajata domišljiji. Dedek tudi nadvse rad peče palačinke in napeče jih toliko, da si morata omisliti še nekoga, ki bi jih jedel - in k hiši pride pujsa. Imenujeta jo Babi.

Marjolijn Hof se je rodila leta 1956 v Amsterdamu. Skoraj 20 let je delala kot knjižničarka, leta 1999 pa se je povsem posvetila pisanju. Piše pesmi za odrasle, gledališke igre in zgodbe za otroke. Leta 2011 je njeno delo Majhna možnost doživelo tudi filmsko priredbo. Poleg omenjenih del je v slovenščino prevedeno še delo Mama številka nič. Pričujočo knjigo je poslovenila Katjuša Ručigaj.