Danes so po državi potekale hišne preiskave, ki so bile usmerjene v zbiranje dokazov za utemeljitev suma storitve kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, je v današnji izjavi za javnost povedal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Generalne policijske uprave (GPU) Anton Toni Klančnik.

Osumljenih je 17 storilcev kaznivih dejanj spolnih zlorab na spletu, za zdaj niso pridržali še nikogar. Po besedah Klančnika bo namreč hišnim preiskavam sledila forenzična preiskava elektronskih naprav in nosilcev podatkov, od računalnikov, tablic, fotoaparatov, usb-ključkov in podobno, ki so jih danes zasegli. Teh je bilo skoraj tisoč.

Ob današnjih hišnih preiskavah sicer niso odkrili otroka, ki bi bil neposredno ogrožen. Je pa po besedah Klančnika cilj preiskave ravno v tem, da odkrijejo in najdejo otroke, ki so žrtve spolnih zlorab. Zato policija poziva javnost, da v primeru zaznave takih primerov prijavijo spolne zlorabe otrok. Iščejo namreč še kar nekaj otrok, za katere ne vedo, kdo so in kje se izvajajo te zlorabe. "To je naša realnost, to se dogaja," je opozoril Klančnik.

Storilci namreč po Klančnikovih besedah "enostavno vstopajo v otroške sobe" prek najrazličnejših spletnih aplikacij in klepetalnic. Z otroki vzpostavijo stik in otroci jim, misleč, da gre za njihove vrstnike, zaupajo najbolj intimne podrobnosti iz svojega življenja. Storilci to izkoristijo in od žrtev zahtevajo, da se pred spletno kamero slečejo ali izvajajo določene spolne aktivnosti.

So se pa v nekaterih primerih storilci tudi srečali z žrtvami in jih spolno zlorabili, nato pa na spletu delili posnetke teh zlorab, je dodal. Od leta 2015, odkar teče preiskava, so zabeležili štiri takšne primere.

Sicer pa so v sklopu preiskave v letošnjem letu odkrili že 25 otrok, ki so bili zlorabljeni na spletu. Po Klančnikovih besedah je šlo predvsem za osnovnošolce, stare od 10 do 17 let, med njimi je bila večina deklic.

Medtem ko so v današnjih hišnih preiskavah osumili 17 storilcev, pa jih je vseh skupaj, od začetka preiskave, več kot 30. Za kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva je predvidena kazen do osmih let zapora.

Klančnik je danes tudi pojasnil, kako se je preiskava pred skoraj dvema letoma začela. Kot je dejal, je ena izmed policijskih uprav dobila informacijo, da neka deklica prek spleta komunicira z neznancem, ki jo vabi na zmenek. Nato je stekla analiza vseh podatkov in hišna preiskava, ki je dala dodatne rezultate. "Nato se je preiskava razplamtela, šli smo od žrtve do storilcev," je še pojasnil Klančnik.

Andrej Motl, koordinator prijavje točke Spletno oko, je opozoril, da so mlajši otroci bolj ranljivi za tiste, ki zlorabljajo te nove tehnologije in imajo veliko preverjenih metod, da pridejo do žrtev, ki jih želijo spolno izkoristiti. Internet po njegovih besedah postaja vedno kompleksnejši pojav, hkrati s tem pa narašča problematika internetnih spolnih zlorab.

Kljub temu pa število prijav na prijavni točki Spletno oko z leti ne narašča, je poudaril Motl. V zadnjem letu je njihovo število celo upadlo, in sicer iz 565 leta 2015 na 185 lani. Zmanjšalo se je tudi število prijav, ki so jih posredovali policiji. Razlog vidi v spremembi zakonodaje pred nekaj leti, saj je ogledovanje posnetkov kaznivo dejanje, zato so ljudje bolj zadržani pri prijavah. Pri tem je izpostavil, da to ne pomeni, da je manj posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu.

Do zlorab preko spleta lahko pride takrat, ko najstniki pošiljajo gole fotografije vrstnikom. Nevarnost namreč je, da te ne ostanejo pri naslovniku in da jih ta posreduje naprej, tako pa se lahko znajdejo na pornografskih straneh. Edina zaščita pri temu je po njegovih besedah ta, da golih fotografij nikoli ne pošiljajo preko interneta.

Pri nagovarjanju mladoletnih oseb z namenom spolne zlorabe pa se storilci pretvarjajo, da so vrstniki žrtve ter tako želijo izvedeti čim več podatkov. Poleg tega zapeljejo otroke na pogovor o spolnosti in jih pripravijo na to, da se osebno srečajo. Zato Motl svetuje, da svojih osebnih podatkov ne posredujejo nepoznanim osebam ter ne podležejo vabilom na zmenek.

Motl še pojasnjuje, da pri spolnem izsiljevanju storilec z zlorabo moči od žrtve zahteva spolne usluge ali denar. V veliko primerih storilec preko video pogovora vzpostavi z žrtvijo zaupen odnos ter jo pripravi do tega, da se sleče. S tem pa jo v nadaljevanju spolno ali denarno izsiljuje. Pri tem Motl priporoča, naj se nikoli ne slečejo pred neznanci.

Ob tem pa je pozval vse, ki se kdaj srečajo s posnetki spolne zlorabe otrok na internetu, naj to nemudoma prijavijo na njihovi spletni strani.

Prijavna točka spletno oko redno sodeluje s policijo in jim posreduje prijave domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok. V desetih letih njihovega delovanja so prejeli 5118 prijav, v 1397 primerih so ocenili, da gre dejansko za internetno spolno zlorabo otrok in jih v skladu s tem posredovali organom pregona.

Prijavna točka Spletno oko je projekt v okviru centra za varnejši internet, ki ga koordinira Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Spletno oko sprejema anonimne prijave posnetkov spolne zlorabe otrok. V veliki večini gre za slovenske prijavitelje, vendar na posnetkih večinoma niso slovenski otroci, je še povedal Motl.