Napadi so bili pričakovani

Napadi na položaje IS v Siriji so bili pričakovani, saj jih je v okviru okrepljene strategije boja proti IS že 10. septembra napovedal ameriški predsednik Barack Obama. Kljub temu je novica o tem v torek močno odmevala, saj gre za prvo vojaško posredovanje Obame v neki arabski državi brez njene privolitve. Vlada v Bagdadu je namreč ZDA sama pozivala k napadom v Iraku.

V ameriškem Pentagonu so sicer pojasnili, da so bili tarča nočnega obstreljevanja ne le cilji IS, ampak tudi z Al Kaido povezanih teroristov. V provinci Alep na severu Sirije so izvedli osem napadov na cilje skrajne skupine Horasan.

Kot so pojasnili, gre za izkušene veterane Al Kaide, ki so pripravljali napade na ZDA in druge zahodne cilje. Po obveščevalnih podatkih so bili celo tik na tem, da dejansko izvedejo velik napad na Zahodu. V Siriji si je skupina vzpostavila varno zatočišče, od koder je pripravljala svoje akcije v tujini in rekrutira Zahodnjake.

V napadih ubitih več kot 70 pripadnikov IS

Istočasno pa so letala mednarodne koalicije v sirskih provincah Raka in Deir Ezor izvedla 14 napadov na cilje IS. V teh napadih so poleg ZDA sodelovali Bahrajn, Jordanija, Savdska Arabija, Katar in Združeni arabski emirati.

Po zadnjih podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je bilo v napadih ubitih več kot 70 pripadnikov IS ter še kakih 50 teroristov Al Kaide. Poročali so sicer tudi o osmih civilnih žrtvah.

Po ocenah poznavalcev je zelo pomembno, da v mednarodni koaliciji proti IS sodelujejo tudi večinsko sunitske države, še posebej Savdska Arabija. Skrajna sunitska IS je namreč doslej velik del finančne in druge podpore dobivala prav iz bogatih sunitskih držav, ki so želele z njihovo pomočjo omejiti šiite v regiji.

Tudi Obama je v torkovem nagovoru izpostavil predvsem to, da koalicija držav, ki so izvedle napade v Siriji, dokazuje, da ZDA v boju proti IS niso same. Še posebej narodi in vlade na Bližnjem vzhodu zavračajo IS ter se borijo za mir in varnost, ki si ju zaslužijo, je poudaril Obama in dodal, da so ponosni, da stojijo 'z ramo ob rami' z arabskimi državami.

Sirsko zunanje ministrstvo je v torek sporočilo, da Damask podpira "vsa mednarodna prizadevanja, ki prispevajo k boju proti teroristom", pa najsi bodo ti iz vrst IS, z Al Kaido povezane Al Nusre ali katere druge skupine. A kot je obenem poudarilo, morajo biti ta prizadevanja v skladu z državno suverenostjo in mednarodnim pravom.

Ministrstvo je tudi pojasnilo, da so jih ZDA več ur v naprej obvestile o napadih, in sicer tako preko iraške vlade kot preko veleposlanika pri Združenih narodih. A to ne pomeni, da so v Damasku napade odobrili.

ZDA pri teh napadih ne bodo usklajevale ali sodelovale z režimom Bašarja al Asada

ZDA so že pred tedni ob napovedi širitve letalskih napadov na Sirijo zatrdile, da se pri teh napadih ne bodo usklajevale ali sodelovale z režimom sirskega predsednika Bašarja al Asada. Obama že dolgo vztraja, da mora Asad sestopiti z oblasti, še posebej potem ko naj bi lani proti lastnim ljudem uporabil kemično orožje.

To so najostreje kritizirali v Moskvi, kjer so vztrajali, da napadi ZDA v Siriji brez odobritve Damaska predstavljajo kršitev sirske suverenosti in so v nasprotju z mednarodnim pravom.

Sirska opozicijska Nacionalna koalicija je medtem v torek pozdravila letalske napade mednarodne koalicije. Kot so spomnili, so sami pozivali svet, da se na ta način pridruži njihovemu boju, a obenem opozarjajo, da rešitev za Sirijo ne more in ne sme biti le vojaška. "Dolgoročna rešitev je zmerna, vključujoča sirska vlada, ki preprečuje vzpon ekstremizma."

"Vztrajamo, da je nujna skrajna pazljivost, da se izogne civilnim žrtvam," je še opozoril predsednik koalicije Hadi al Bahra.

IS, oborožena z ameriškim orožjem, ki ga je uspela zaseči med svojo hitro ofenzivo v Iraku, je med najmočnejšimi nasprotniki Asada, sicer pripadnika šiitske veje alavitov, obenem pa se bori proti rivalskim zmernejšim sunitskim skupinam v Siriji, proti šiitski vladi v Iraku in tudi proti kurdskim silam na obeh straneh sirsko-iraške meje.

Do ukaza za tokratne napade je prišlo, potem ko je IS v minulem tednu napadla in zavzela številne kurdske vasi na severu Sirije in se nevarno približala mestu Kobane. Na območju poleg kakih 200.000 sirskih Kurdov živi še približno toliko notranje razseljenih Sircev, ki so se zaradi krvavega konflikta v državi zatekli na to relativno mirno območje ob meji s Turčijo.

Tamkajšnja ofenziva IS je v minulih dneh sprožila pravi eksodus. Od petka zvečer, ko je Turčija ob navalu beguncev odprla 30 kilometrov meje s Sirijo, je tja po navedbah Ankare pribežalo 138.000 ljudi.

V ZN ocenjujejo, da bi se lahko iz Sirije v Turčijo zateklo vseh 400.000 prebivalcev omenjenega območja. Že v nedeljo je sicer Turčija zaradi velikega navala zaprla večino mejnih prehodov na območju - vključno s prehodom, ki naj bi ga uporabljali turški Kurdi, ki v Siriji sodelujejo v boju proti IS.