Začetek gradnje objektov v Škocjanskem zatoku

Koper

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) dr. Damijan Denac sta na včerajšnji novinarski konferenci naznanila težko pričakovani pričetek gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Gradnja in urejanje centra za obiskovalce, opazovalnic, hleva z oboro, opazovališč in spremljevalnih objektov bosta potekala približno leto dni, v tem času pa bo naravni rezervat zaprt za obisk. 

Kot je povedala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, je "za Naravni rezervat Škocjanski zatok ta teden prelomen, saj je končno dočakal zadnjo fazo svojega urejanja: gradnjo objektov za obiskovalce ter hleva z oboro". V ponedeljek zjutraj je namreč na javnem razpisu izbrani izvajalec del Adriaing d.o.o. iz Kopra začel s pripravljalnimi deli za gradnjo načrtovanih objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok: centra za obiskovalce s spremljajočimi manipulativnimi površinami (parkirišče, igrišče...), hleva z oboro, osrednje in male opazovalnice ter postavitvijo oziroma rekonstrukcijo drugih opazovališč in servisnih objektov. Rok za dokončanje del po pogodbi je 307 dni, torej približno deset mesecev, ker pa bo gradnji sledilo še notranje opremljanje objektov, naj bi bili predani v uporabo čez nekaj manj kot leto dni. Pogodbena vrednost gradbeno obrtniških in instalacijskih del znaša 2.792.507,31 EUR z DDV. Od tega bo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj financirano 1.945.599,35 EUR.

Za strokovni nadzor je bilo z javnim razpisom izbrano podjetje Lokainženiring d.o.o., projektno dokumentacijo pa so izdelali v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar d.o.o. na podlagi zmagovalne rešitve javnega projektnega arhitekturnega natečaja. Arhitekturo objektov je navdihnil tudi naravni svet zatoka, na primer nosilni stebri objektov s svojo obliko oponašajo trstičje, osrednja opazovalnica v obliki valja pa spominja na ptičje gnezdo. Vse strehe bodo izvedene kot zelene strehe. V vseh primerih gre seveda za posebno infrastrukturo za opazovanje življenja v naravnem rezervatu, ki bo obiskovalcem omogočala še bolj zanimive in doživete obiske Škocjanskega zatoka.

Zatok kot izobraževalni center

Celotna vrednost investicije skupaj z dokumentacijo in opremo je na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev ocenjena na 3.373.380 EUR. Delno jo financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva 2.350.489,67 EUR. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.



Kot je povedal direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki naravni rezervat upravlja že od leta 1999, dr. Damijan Denac, je tudi zanje dokončna ureditev Škocjanskega zatoka izjemnega pomena, saj bo "zatok res lahko zaživel kot izobraževalni center – učilnica v naravi – s pestrim programom aktivnosti spoznavanja in doživljanja narave, zaposleni se bodo lahko preselili na območje in tako svoje delo opravljali bolj učinkovito, hkrati pa bo poskrbljeno tudi za varnost obiskovalcev in pašne živine". Škocjanski zatok se sicer po obnovi in ureditvi življenjskih okolij  v letih 2006-07 lahko pohvali z izjemno biotsko raznovrstnostjo, ki jo lepo ponazarjajo podatki o opaženih pticah, saj so na le 122 hektarjev velikem mokrišču v nekaj več kot 10 letih opazovali več kot 240 vrst, kar je več kot 60% vseh v Sloveniji opaženih vrst. 

Deli novico:

lopovi |  10 .10. 2014 ob  19: 10
menim da je DOPPS s tem le še potrdil kaj jim je v interesu in to ni narava in neokrnjeno okolje ampak zaslužek. Menim, da bi ta denar lahko vložili v to, da se degradirano okolje popravi ne pa da naravni rezervat pozidamo. To pa, da ni nobenih vzdrževalcev kljub temu da so plačani niti ne govorimo. Glavno da pljuvajo po vseh drugih.
Miha |  09 .10. 2014 ob  23: 17
Tudi s fonjo se da služiti.
Sprehajalec |  09 .10. 2014 ob  18: 34
Kaj pomaga izgradnja ce ni nobenega vzdrzavalca v rezervatu vse je zanemarjeno, tamo su samo kadar je kaksna pijaca in narezek... To vidi vsak redni sprehajalec.kaj se dogaja......
boškarin |  09 .10. 2014 ob  15: 50
-1
Vse nasuti in razširiti luko!!!!!!!!!!!
Proti |  09 .10. 2014 ob  12: 13
Tudi sama se kot redna obiskovalka zatoka (peš), ne veselim preveč tega moderniziranja. Meni osebno prav paše ta ne preveč dodelana podoba zatoka in mislim, da bi morale tukaj biti živali na prvemmestu, ne ljudje, niti zaposleni, še manj pa obiskovalci... Mi smo lahko samo srečni, da imamo tako blizu mesta eno tako mirno zatočišče za sprehod v naravi. Res močno upam, da bodo tisti, ki sodelujejo pri tem projektu, imeli vseskozi v mislih komu je to mesto namenjeno in kdo tam biva! Za razliko od nas, ki imamo svoje domove drugje...
KAJ PA KLETKE |  09 .10. 2014 ob  11: 09
za lopoviće?
mah |  09 .10. 2014 ob  10: 49
raje bi tam blizu videl drugi tir železnice.....
Konec zatoka |  09 .10. 2014 ob  10: 46
Eno (1) leto bodo gradili (?), in zagotovo bo potem vstopnina ...
dopps |  09 .10. 2014 ob  10: 25
ma bravo, eno leto zapreti naravni rezervat in grobo posegati v zaščiten del zato, da bo DOPPS potem lahko služil z opazovalnicami, predavalnicami,.... Že sedaj vodenje otrokom obračunavajo, toliko o njihovi naravovarstveni zavesti, ko pa jim očitno gre samo za denar. Samo poglejte številke v članku. Ko pa želi kdo postaviti veternico ali kaj drugega pa so oni največji svetniki tega sveta, v naravnem rezervatu pa se lahko gradi?!