V ospredju depresija in kriza

Svetovni dan duševnega zdravja, 10. oktober, se letos osredotoča na depresijo. Geslo letošnjega dne je Depresija: Svetovna kriza. Na Inštitutu za varovanje zdravja opozarjajo, da za depresijo lahko zboli večina ljudi. Zbornica kliničnih psihologov pa izraža skrb zaradi nazadovanja standardov skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

Svetovna gospodarska kriza je ena izmed življenjskih situacij, ki predstavljajo potencialni dejavnik tveganja za duševno zdravje, opozarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Izguba službe, nejasne zahteve in slabšanje družbeno-ekonomskega položaja povzročajo dodaten stres, je za STA povedala Helena Jeriček Klanšček z inštituta.

Svetovni dan duševnega zdravja obeležujemo že 20 let, od leta 1992, na pobudo Svetovnega združenja za duševno zdravje.

Če stres traja dlje časa ali se ponavlja, lahko posebej pri ranljivih skupinah, kot so otroci, starostniki, nižje izobraženi in revnejši, sproži duševne težave, med drugim tudi depresijo, pravi.

Toda tisti posamezniki, ki so opremljeni s strategijami soočanja s težavami, ki imajo podporo v okolju in ki imajo pozitiven odnos do sebe in drugih, bodo po njenih besedah kljub gospodarski krizi ohranili dobro duševno zdravje. "Za depresijo lahko zboli večina ljudi, vendar jo lahko učinkovito zdravimo," poudarja inštitut v svoji zloženki o depresiji.

Vzemite zdravje v svoje roke!

Četudi gre za bolezen, ki jo je mogoče učinkovito zdraviti, sta predvsem ozaveščenost o in dostop do oblik pomoči še vedno velik problem v številnih deželah po svetu, tudi pri nas, pravijo v društvu DAM in dodajajo: "Zato je neizmernega pomena, da ljudje vzamejo svoje zdravje v svoje roke. Da zahtevajo enak dostop do vseh oblik zdravljenja. Da zahtevajo točne informacije o tem, kam se lahko obrnejo po pomoč. Da zahtevajo znanje v obliki priročnikov in knjig, s katerimi si lahko sami pomagajo in se naučijo živeti in spopadati z depresijo. Da opozorijo družbo in stroko na težave, s katerimi se soočajo, in na to, kako veliko ljudi živi z depresijo. In ne nazadnje, da zahtevajo od družbe, da jih obravnava spoštljivo in enako kot vse ostale, namesto da jih ožigosa za duševne bolnike in odrine na rob družbe." Pri tem Društvo DAM opozarja na še kako prisotne pojave v slovenski družbi, ki kljub številnim naporom za izkoreninjenje predsodkov do obolelih za depresijo in drugimi duševnimi motnjami še vedno v veliki meri vztrajajo. 

Depresijo ima več kot 350 milijonov ljudi vseh starosti v vseh okoljih, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija na svojih spletnih straneh. V Šentu so zapisali, da naj bi bila depresija do leta 2030 najpogostejši vzrok bolezni v razvitem svetu.

Zbornica kliničnih psihologov Slovenije z zaskrbljenostjo spremlja preoblikovanje in ukinjanje programov na primarni ravni zdravstvenega sistema, namenjenih skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kar je v nasprotju s strokovnimi smernicami.

V Slovenskem združenju za duševno zdravje Šent bodo tudi letos pripravili vseslovensko akcijo Vsak 3. Slovenec ... Preprečimo! Med današnjo akcijo bodo podeljevali zelene pentlje, ki simbolizirajo duševno zdravje in skrb za preventivo.

V Šentovih enotah po Sloveniji bodo imeli dneve odprtih vrat, postavili bodo promocijske stojnice, predstavili svoje programe v skupnosti in hodili za duševno zdravje.