Na vse pretege poskuša piranska občina urediti Jernejev kanal, a je vse od leta 2005, ko je bil sprejet lokacijski načrt Seča, problem videti kot praktično nerešljiv. Na črno postavljenih pomolov in privezov zaradi nedorečene zakonodaje ni mogoče odstraniti. Če plovilo ne ovira plovbe, inšpekcija ne more ukrepati, pišejo Primorske novice.

Občina Piran je za ureditev Jernejevega kanala izdelala projektno dokumentacijo, ki predvideva nove pomole, manjše objekte za ribogojce in školjkarje ter hortikulturno ureditev. V pristanišču in plovnem kanalu pa predvideva poglobitev zamuljenega dna. To bi omogočilo plovbo tudi ob oseki. A s projektom izgradnje ribiškega pristanišča v Seči, ki je ocenjen na 2,13 milijona evrov, in poglobitve ter očiščenja Jernejevega kanala, ki je ocenjen na 2,89 milijona evrov, kot kaže, še nekaj časa ne bo nič.

Piranska občina je nameravala odstranjen mulj začasno shraniti na enem od zapuščenih solnih polj in ga kasneje uporabiti pri utrjevanju protipoplavnih nasipov ob reki Dragonji. A verjeli ali ne, tako ekološko neoporečna stvar kot je mulj, lahko zaustavi dela v celoti. Kot so za Primorske novice povedali na piranskem zavodu za varstvo kulturne dediščine, je stanje kanala in mandrača res slabo, a so prepričani, da bi projekt, tako kot je zastavljen, ogrozil obstoj Sečoveljskih solin.

Piranska občina se je pritožila

Na piranskem zavodu za varstvo kulturne dediščino menijo, da bi predvidena ureditev onemogočila dotok sveže vode v soline. Ta pa je ključni sestavni del solin ter kulturne dediščine in kulturne krajine. Bodo pa projekt podprli, če ga bo občina ustrezno dodelala.

Piranska občina se je na takšno odločitev zavoda za varstvo kulturne dediščine pritožila kulturnemu ministrstvu. Občinski svetniki se bodo s problemom seznani na prihodnji seji sveta.

Težave z iskanjem zasebnega investitorja

Območje bi lahko uredili, če bi zgradili nov mandrač, a iskanje strateškega partnerja oziroma zasebnega investitorja do sedaj ni bilo uspešno. Zadrževala naj bi jih predvsem ocena, da krajevno pristanišče s komunalnimi privezi ni ekonomsko upravičeno. Projekt vreden 2,9 milijona evrov je občina Piran najprej uvrstila v regionalni razvojni program za južno Primorsko kot ureditev obalne promenade, zaradi prioritet EU pa ga je kasneje preoblikovala v projekt prilagajanja klimatskim spremembam.