Ukinitev premikanja ure ne bi imela bistvenega vpliva na gospodarstvo, je pokazala anketa Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Tako je ocenilo 99 odstotkov od 960 v anketi sodelujočih obrtnikov in podjetnikov, nekateri so celo menili, da bo ukinitev premikanja ure pozitivno vplivala na zaposlene.
UKINITEV PREMIKANJA URE: Velika večina je za!
Slovenija
Kot so sporočili z OZS, je sicer 92 odstotkov anketiranih za ukinitev premikanja ure. Urine kazalce zdaj premikamo dvakrat letno – zadnji vikend v marcu, ko preidemo na poletni čas, in zadnji vikend v oktobru, ko se vrnemo na naravni oz. s Soncem usklajeni zimski čas.
Za 95 odstotkov vprašanih je uskladitev časovnega pasu z državami članicami EU in s sosednjimi državami zelo pomembna, saj bi poenotenje časa na notranjem trgu EU pozitivno vplivalo na gospodarstvo, predvsem zaradi usklajenih delavnikov. Da prehodno obdobje pred dokončno ukinitvijo premikanja ure ni potrebno, je ocenilo 99 odstotkov vprašanih. "Ukinitev premikanja ure naj vse države uvedejo hkrati," so še poudarili na zbornici.
Velika večina anketiranih meni, da bi uskladitev časovnega pasu v EU pozitivno vplivala na gospodarstvo.
Do aprila 2019 se bo morala posamezna članica EU odločiti za poletni ali zimski čas
Evropska komisija je sicer sredi septembra predlagala, da bi se premikanje ure odpravilo že prihodnje leto, a so prometni ministri konec oktobra na neformalnem srečanju ocenili, da bo to zelo težko uresničljivo, saj da je treba razrešiti nekatere notranje pomisleke. Po predlogu komisije naj bi se države tudi same odločile, ali bodo za stalno uvedle poletni ali zimski čas.
A je predlog izvedljiv le, če ga bodo potrdile vse članice in Evropski parlament. Po predlogu komisije naj bi članice Bruselj nato do aprila prihodnje leto obvestile, ali so se odločile za poletni ali zimski čas.
Premikanje ure naj bi povečevalo tveganje za prometne nesreče.
80 odstotkov Slovencev, ki so sodelovali v anketi Evropske komisije, ima s premikanjem ure negativne izkušnje
Evropska komisija je sicer poleti izvedla javno posvetovanje, v okviru katerega se je 84 odstotkov od 4,6 milijona v posvetovanju sodelujočih Evropejcev izreklo proti premikanju ure. Ta številka sicer predstavlja manj kot odstotek celotnega prebivalstva v EU.
Več kot tri četrtine anketirancev oz. 76 odstotkov je izkušnje s spreminjanjem časa dvakrat na leto ocenilo kot zelo negativne ali negativne. Kot razloge za prenehanje spreminjanja časa so navajali pomisleke v zvezi s škodljivim vplivom na zdravje, povečanjem števila prometnih nesreč ali premajhnimi prihranki energije.