Študentski domovi UP svojim študentom lahko ponudijo 828 postelj, vsako leto pa prejmejo skoraj 1.800 vlog. Poleg tega so na Obali na voljo še dijaški domovi, ki skupaj nudijo 340 ležišč in zasebni študentski domovi z 262 posteljami. V kolikor študentje ne dobijo tovrstne nastanitve v kraju, kjer študirajo, so na voljo še subvencije pri zasebnikih. Takih je na Obali 690, seveda je pri tem pogoj, da ima zasebnik oddajanje sob prijavljeno.

Tudi slabe razmere, kontrola in navite cene

Ostali študenti so prepuščeni lastni iznajdljivosti in razmeram na trgu stanodajalcev. Tudi te so na Obali drugačne kot denimo v prestolnici ali Mariboru. "Imaš različne ljudi," pravi Mirko Ilič, absolvent Zdravstvene nege na Fakuteti za vede o zdravju. Nekateri lastniki stanovanj, ki svoje kapacitete oddajajo študentom, imajo namreč sila mačehovski odnos, zgodi se tudi, da vsak teden pridejo na ogled stanovanja, medtem ko na glavo študenta računajo tudi po 200 evrov na mesec. Pri tem Ilič, ki je v Koper prišel študirat iz Prevalj, opozarja tudi na primere, ko stanodajalci oddajajo kletna stanovanja ali pa taka v velikosti 40 kvadratnih metrov, v katera naselijo po štiri študente.

Poleti se morajo študenti izseliti

Na Obali pa vlada še ena specifika. Študenti so namreč med poletjem v večini primorani zapustiti najeta stanovanja, tudi v študentskih domovih jih morajo poleti prepustiti turistom, ki so seveda v najtoplejših mesecih v letu veliko bolj dobičkonosni.

Predstavniki Študentske organizacije Slovenije so zato na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili težave študentov in opozorili na to, da bi bilo potrebno področje zakonsko urediti. "Kljub temu, da ministrstvo sredstva prednostno namenja reševanju bivanjske problematike študentov UP, je teh sredstev premalo. Nimamo pa niti pregleda nad tem, kam odtekajo sredstva, zbrana z dodatno koncesijsko dajatvijo," je kritično izpostavil predsednik ŠOUP, Seit Demiri. Ker se po njihovem mnenju zadeve rešujejo prepočasi, so na ŠOUP pripravili nekaj konkretnih predlogov, kje bi lahko zagotovili dodatne kapacitete, tudi z javno-zasebnim partnerstvom.

Lahko bi kupili Tomosov blok

Po njihovih izračunih se iz koncesijske dajatve zbere dobre štiri milijone evrov. Kot primer je zato Demiri navedel Tomosov blok v Kopru, ki se prodaja za dobra dva milijona in pol, za obnovo bi dodali še dva in pol, "dobimo pa 250 ležišč," je preračunal.

V prihodnjih mesecih pa bodo organizirali tudi vrsto aktivnosti: pogovarjali se bodo s primorskimi poslanci, z župani obalnih občin, s poslanskimi skupinami, z univerzo in ministrstvom. Z januarjem 2016 namreč želijo imeti izdelan akcijski načrt za naslednjih pet let ter zagotoviti dodatnih 400 postelj in s tem doseči povprečje, ki je na nacionalni ravni. "Želimo si, da nam prisluhnejo in se reševanja bivanjske problematike lotijo proaktivno vsi deležniki," je ob tem dodal Demiri.