Razstava, ki bo odprta do 11. maja, bo gotovo pritegnila tako ljubitelje navtike kot starin. Predstavljene so namreč mape naših krajev od 16. do 18. stoletja. Najstarejša Tabula V (quinta) Europeae avtorja Martina Waldessmullerja je iz leta 1513 in prikazuje Dalmacijo z našimi kraji. Narejena je po mapah grškega kartografa Ptolemaja iz Aleksandrije iz drugega stoletja. Kot je povedal avtor razstave, je zanimivo, da je bil kartograf Martin Waldesmuller prvi, ki je v svoji mapi Amerike iz leta 1507 napisal njeno sedanje ime America. Predhodni kartografi so ta kontinent namreč imenovali Terra incognita ali Terra nuova.

Na fotografiji avtor razstave Lucijčan Mario Kljaković Gašpič

Na ogled so štiri mape znanega nizozemskega kartografa Abrahama Orteliusa, ki so nastale v času od 1570 do 1612. Na prvi je prostor, ki so ga takrat imenovali Panonia et Illiricum, na njej pa so opisani tudi narodi, ki so tam živeli. Druga mapa je sestavljena iz map Karincije in Gorice, Istre ter Zadra z okolico. Zanimivo je, da je mapa Istre ponatis mape Izolana Pietra Coppe. Tretja Orteliusova mapa je Forum iully, ki orisuje zemljevid Istre Friuluje in Slovenije. Narejena je po originalu Madžara Jahanesa Sambucusa, kar velja tudi za četrto Orteliusovo mapo Illiricum, ki opisuje kraje od Istre do juga Dalmacije.

Nič manj ni zanimiva mapa Jadrana iz leta 1754 kartografa Sebastiana Munstra. Obrnjena je namreč "narobe", saj je jug zgoraj, sever pa spodaj, tako da človek potrebuje nekaj časa, da se na njej znajde.

Na fotografiji Ksenija Petaros Kmetec bibliotekarska specialistka, ki je v Mestni knjižnici Piran skrbnica piranske domoznanske zbirke.

Od ostalih map omenimo še mapo Johanna Homana Baptista iz leta 1720. Gre za zemljevid Carniolie, ki ima v zgornjem levem delu veduto Ljubljane, spodaj levo pa veduto Cerkniškega jezera.

Avtorja razstave Maria Kljakovića Gašpiča je predstavila bibliotekarska specialistka Ksenija Petaros Kmetec, ki je v Mestni knjižnici Piran skrbnica piranske domoznanske zbirke. Povedala je, da je Kljaković Gašpič že od mladosti povezan s starinami. Odraščal je namreč v Solinu pri Splitu, kjer je stric vodil muzej ter bil vodič po starem mestu Salone. Tako je že kot otrok zbiral stare rimske kovance in druge starine. Je kapetan dolge plovbe in ko je začel pluti, je začel zbirati še mape in zemljevide.

Ob tem je avtor razstave takole pojasnil tudi razliko med zemljevidi in kartami: "Zemljevidi so bili strani v atlasih in vse, ki jih predstavljam tu, so na žalost iztrgane strani iz atlasov. Tako jih je namreč zbiralcem lažje prodati, saj nihče ne kupi celega atlasa. Te kupujejo samo muzeji. Karte oziroma pomorske karte pa so tiskane posamezno, a so zelo redke, saj so se zaradi tega, ker so bile vsak dan v uporabi, poškodovale ali pa so zgorele oziroma bile potopljene skupaj z barkami. Zemljevidi v atlasih pa so bili lepo zloženi na policah in jih je zato relativno veliko."