Slovenija: glede terminalov pričakujemo pojasnila Italije

Trst

Slovenijo zanima ravnanje Italije glede plinskega terminala v Žavljah. Medtem ko italijanska komisija za presojo vplivov na okolje meni, da je ta skladen z osnutkom načrta pristanišča Trst, na slovenskem okoljskem ministrstvu poudarjajo, da načrt, ki so ga prejeli v čezmejni postopek, ne vsebuje terminala. Odgovore iščejo po diplomatski poti.

Nad tem, da je plinski terminal Žavlje vključen v načrt pristanišča Trst, so na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor začudeni. Načrt pristanišča Trst, ki so ga prejeli v čezmejni postopek, namreč ne vsebuje terminala, ampak predvideva na tem mestu drugo dejavnost, za katero je bila tudi podana okoljska ocena, so danes za STA pojasnili na ministrstvu.

"Iz načrta in okoljskega poročila je bilo jasno razvidno, da plinski terminal ni del načrta in zanj tudi ni bila opravljena okoljska presoja, kar so nam zagotovili tudi strokovnjaki v okviru tehničnih konzultacij v Ljubljani 28. oktobra 2014," so poudarili na ministrstvu in dodali, da so pristojni organ Italije zaprosili za pojasnila, ali je plinski terminal v Žavljah del načrta pristanišča Trst ali ne.

Hkrati so zaprosili za informacijo, ali namerava Italija, skladno z direktivo o strateški presoji vplivov na okolje, ponovno začeti postopek presoje načrta za pristanišče Trst, ki predvideva plinski terminal v Žavljah in v ta postopek vključiti Slovenijo.

Kakšni so nadaljni postopki?

Prav tako Slovenijo zanima, kakšni bodo naslednji koraki, če bo Italija vztrajala pri svojih načrtih. Po pojasnilih ministrstva obstajata dve pravni možnosti: nadaljevanje vključevanja Slovenije kot stranskega intervenienta v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem v Rimu ali nadaljevanje priprave tožbe pred evropskim sodiščem v Luksemburgu.

Kot so še pojasnili na okoljskem ministrstvu, bodo pismo danes predali ministrstvu za zunanje zadeve, da ga po diplomatski poti vroči italijanskemu ministrstvu.

Ministrica za okolje Irena Majcen je sicer v začetku meseca v Bruslju z italijanskim kolegom Gianom Lucom Gallettijem govorila o vprašanju terminala v Tržaškem zalivu. Minister ji je potrdil, da je italijanska vlada izdala okoljevarstveno soglasje za gradnjo terminala v Žavljah, in pojasnil, da še čakajo na odobritev regionalnih oblasti.

Galleti je po ministričinih besedah tudi povedal, da projekt ne glede investicije ne glede zmogljivosti ni v ničemer drugačen od tistega, predvidenega leta 2009.

Terminal je že takrat poskrbel za razburjenje, Slovenija pa je leta 2013 ob sprejetju seznama prednostnih energetskih projektov v skupnem evropskem interesu, dobila zagotovila, da je lahko lokacija plinskega terminala v Severnem Jadranu določena le s soglasjem Slovenije.

Deli novico:

zoran13 |  21 .03. 2015 ob  20: 14
MINAMATA

Bo Tržaški zaliv z zaledjem postal nova Minamata?

V tokratni Gostujoči tipkovnici objavljamo stališče mednarodne organizacije za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green o vplivih živega srebra v Tržaškem zalivu, v kolikor bo zgrajen plinski terminal Žavlje. V zadnjem času na italijanski kot na slovenski strani postaja vse bolj aktualna tema plinski terminal v Žavljah, ki ga pohlepna italijanska politika želi zgraditi, čeprav je prebivalstvo z obeh strani meje proti tej izgradnji. V kolikor pride do izgradnje tega terminala, ne bodo ogrožena samo človeška življenja zaradi morebitne eksplozije le-tega. Živo srebro, ki ga je stoletja prinašala preko reke Idrijce, Soče in Pada iz rudnika v Žirovskem vrhu v Tržaški zaliv, bo pokazalo ob in po izgradnji plinskega terminala svojo moč. Velike ladje, ki bodo prevažale plin k plinskemu terminalu, bodo dvigale iz dna mulj v katerem je tudi, med drugimi težkimi kovinami, tudi živo srebro. Ta kovina, ki je več stoletij prinašala Idriji »kruh«, bo pokazalo svoje prave zobe.

Že samo zaradi vdihovanja hlapov živega srebra lahko zbolimo in umremo. Stoletja dolgo so ga uporabljali kot pesticid. Delavci v rudnikih živega srebra imajo izjemno kratko življenjsko dobo, pa še ta je polna trpljenja zaradi raznih nevroloških bolezni. Verjetno ste že slišali za izraz "Mad Hatter" (Nori Klobučar). Izvira iz dejstva, da so klobučarji v 18. in 19. stoletju s pasto iz živosrebrnega nitrata na klobukih preprečevali pojav plesni. Ker so pogosto vdihavali živosrebrne hlape, se jim je velikokrat zmešalo in poslali so jih v norišnico. To je botrovalo nastanku rekla: »Nor je kot klobučar!«

Pozneje se je obrtnikom pridružila še industrija in začela neusmiljeno širiti živo srebro v okolju. Najhuje je, da bo zašel strup iz dna Tržaškega zaliva v vodo in v prehransko verigo tako, da bodo z njim zastrupljene vse ribe. Danes je žal že pozabljen grozovit incident v Minamati na Japonskem. V 50. in 60. letih 20. stoletja je veliko ljudi v Minamati obolevalo zaradi neznane bolezni in umiralo. Tako odrasli kot otroci so imeli zelo hude simptome: progresivno slepoto, gluhost, izgubo koordinacije in izgubo razuma. Več kot polovica bolnikov je v mukah umrla. Nazadnje so vendarle »odkrili«, da je vzrok teh bolezni in smrti zastrupitev z metil-živim srebrom v ribah, katere so jedli. Ribe polne živega srebra v Tržaškem zalivu pa bodo, kar naenkrat postale »zgodba o pobijanju ljudi zaradi pohlepa«. Vejo, na kateri sedimo, jo počasi tudi zaradi neodločnosti slovenske vlade, odnosno pristojnega ministra, že žagamo!

Ko enkrat živo srebro zaide v prehransko verigo, ga iz nje ne moremo več odstraniti. Prehranska veriga pa smo tudi mi sami, saj ko umremo in telo razpade, nas razgradijo bakterije in strup zaide v rastline, pa v živali in tako naprej. Tako z zastrupljenostjo svojega organizma nehote pripomoremo, da se živo srebro še bolj širi. Planet je en sam in vse je povezano.

Zelo težko bi kdo zmogel uspešno dokazati, da te povezanosti ne razume. Se pa zaradi zaslužka(rstva) vse industrije odlično pretvarjajo, da o tem ne vedo ničesar oziroma da njih to ne zadeva. Žalostno, da ne razumejo, da s tem jemljejo življenje, zdravje in sleherno priložnost za bodočnost na tem planetu tudi svojim otrokom.

Dojenčki v Minamati seveda niso jedli rib, so pa ravno tako umirali, saj so ribe uživale njihove mame. Tako so se zastrupili že med nosečnostjo, pozneje pa še materinim mlekom. Za genocid v Minamati nikoli nihče ni odgovarjal.

Danes nam seveda ni potrebno živeti ravno v Minamati, da bi bili tam, saj ga bomo, če se politika na obeh straneh meje ne bo streznila, dobili svojega.

Vojko Bernard,
predsednik Alpe Adria Green
http://www.primorska.info/novice/18611/bo_trzaski_zaliv_z_zaledjem_postal_nova_minamata
zoran13 |  21 .03. 2015 ob  20: 13
KAMNOLOM FACCANONI

Kamnolom Faccanoni novo odlagališče inertnega materiala?
Bo bivši kamnolom Faccanoni postal odlagališče inertnega materiala, izkopanega za gradnjo načrtovanega uplinjevalnika pri Žavljah in novogradnje na območju starega pristanišča? Na to možnost opozarjajo pri okoljevarstveni organizaciji Greenaction Transnational.

Bivši kamnolom Faccanoni - novo odlagališče inertnega materiala?

Bo bivši kamnolom Faccanoni postal odlagališče inertnega materiala, izkopanega za gradnjo načrtovanega uplinjevalnika pri Žavljah in novogradnje na območju starega pristanišča? Na to možnost opozarjajo pri okoljevarstveni organizaciji Greenaction Transnational, kjer v sporočilu za javnost izražajo zaskrbljenost zaradi namena nove tržaške levosredinske občinske uprave župana Roberta Cosolinija, da na območju bivšega kamnoloma uredi novo odlagališče inertnega materiala, saj gre za kakih deset hektarjev veliko območje, kjer bi našlo mesto nekaj milijonov kubičnih metrov materiala. Ko bi bili še v 80. letih prejšnjega stoletja, se pravi v zlatem obdobju ropanja tržaškega ozemlja, bi odlagališče uredili brez pomislekov, danes pa, ko veljajo strožji zakoni, mora operacija potekati pod krinko obnavljanja okolja. Od tod zamisel, da bi območje kamnoloma napolnili z inertnim materialom, ki bi ga potem postopoma uravnavali in na njem posadili drevesa.
Vendar, opozarjajo pri Greenaction Transnational, so kamnolom Faccanoni v preteklosti že uporabili kot zasilno odlagališče v okviru projekta obnavljanja okolja, ki pa ni uspel: na območje so takrat brez posebnega nadzora pripeljali okoli pol milijona kubičnih metrov materiala in posadili drevesa, ki pa niso pognala korenin, zato, če bi hoteli pripeljati drug material, bi morali prej preveriti kemijske in fizikalne lastnosti že prisotnih odpadkov. Poleg tega je območje, ki je okoljsko zavarovano in podvrženo tudi hidrogeološkim omejitvam, najmanj primerno za oblikovanje umetnih gričev z neizogibno velikim naklonom in z zmanjšano zmogljivostjo drenaže deževnice.
Vendar, nadaljujejo okoljevarstveniki, bi ureditev velikega odlagališča inertnega materiala odgovarjala po eni strani nameram novega župana Cosolinija, da sprosti pot gradbenim špekulacijam v starem pristanišču, po drugi pa izgradnji uplinjevalnika pri Žavljah, saj bi s tem zagotovili izredno nizko ceno za odstranjevanje odpadkov. Trenutno namreč niso še določili, kam bi odvažali v glavnem onesnažen material od izkopavanj na območjih gradnje plinskih terminalov in plinovodov v Tržaškem zalivu. Samo v primeru gradnje uplinjevalnika pri Žavljah je predviden izkop kakih 2,3 milijona kubičnih metrov materiala, zmogljivost kamnoloma Faccanoni pa naj bi presegala tri milijone kubičnih metrov, opozarjajo pri Greenaction Transnational.
http://www.primorski.it/stories/trst/189812_kamnolom_faccanoni_novo_odlagalie_inertnega_materiala/

Cena bo morda 160.000 mrtvih

Zgodba o plinskem terminalu ima že dolgo brado, ki pa je kot kaže vsaj na italijanskem političnem prizorišču že davno odločena.

Vojko Bernard: “Če bo prevladal zdrav razum, teh terminalov ne bo. Če pa bo prevladala enoznačna, izkoriščevalska logika kapitalistična mišljenja, pa je najbolje, da se ljudje s tega področja izselijo.”

V Tržaškem zalivu in v Žavljah naj bi se po italijanskem mnenju gradilo ne samo plinski terminal, temveč tudi plinovod. Ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo je pred nekaj dnevi v pismu slovenskemu kolegu Roku Žarniću z nasmeškom namesto ene prisolila dve krepki politični zaušnici. Pristojni na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor se po skorajda dveh letih še vedno sprenevedajo in si zatiskajo oči pred očitnimi interesi italijanske političnogospodarske srenje. Vse očitneje postaja, da bomo zaradi nezavzetosti slovenskih političnih inštitucij poleg plinskega terminala dobili še plinovod Trst-Gradež-Vileš.

Vojko Bernard je predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green, ki gradnjama jasno nasprotuje in vsa ta leta neuspešno apelira na pristojne.

Ali ne kaže pismo italijanske ministrice, ki ga je posredovala slovenskemu kolegu Žarniću, na popolnoma podcenjevalen odnos do slovenskih stališč?
“Italija ne kaže le podcenjevalnega, temveč popolnoma ignorantski odnos do slovenskih stališč. Vedeti je potrebno, da naj bi zaradi predvidene lege bil večji del vplivov na okolje plinskega terminala na morju na slovenski strani. Podobno lahko trdimo tudi o kopenskem terminalu v Žavljah.”

Rezultati, do katerih se je dokopala omenjena italijanska komisija, naj bi v Slovenijo prispeli po poletnih počitnicah, kar kaže na še eno v vrsti znanih zavlačevanj italijanske politike, o katerih bi imeli marsikaj povedati Slovenci v Italiji.
“Že prva ocena glede kopenskega terminala v Žavljh je v Slovenijo prispela, ko je bila v Italiji dejansko že vsa stvar potrjena in odločena. Menim, da nas Rim jemlje kot podalpsko vas, s katero ravna, kot se mu zljubi. Natanko tako se obnaša tudi v tem primeru.”

Kako je v Sloveniji? Ali je ministrstvo za okolje in prostor povabilo organizacijo Alpe Adria Green k sodelovanju pri pripravi strategije glede gradnje plinskega terminala?
“V času prejšnjega ministra za okolje in prostor smo še nekako sodelovali. Odkar je prevzel vajeti v roke sedanji minister Žarnič, sodelovanja ni več.”

S kolikšnim številom podobnih organizacij sodeluje Alpe Adria Green?
“AAG je partner svetovne mreže TCKTCK, v katero so vključene vse največje svetovne okoljevarstvene organizacije, poleg tega pa ima lastno mrežo razpredeno po vseh bivših jugoslovanskih republikah in Italiji.”

Kako se na problem gradnje terminalov odziva slovenska vlada?
“Slovenski strani smo že pred več kot letom in pol posredovali vso potrebo dokumentacijo, s katero bi bilo mogoče vložiti tožbo proti italijanskemu ravnanju. Razen obljub, da bodo to storili, se ni zgodilo popolnoma nič.”

Na podlagi katerih dokumentov bi to lahko storila?
“Dokumentov, ki smo jih posredovali, je več kot dovolj. Posredovani so jim bili policijski italijanski zapisniki o ponarejenih dokumentih glede presoje vplivov na okolje v Italiji, kritične izjave strokovnjakov do tovrstne gradnje, pa dokumenti, ki so vsebovali mnenja javnosti z obeh strani meje.”

Minister Žarnić po eni strani zagotavlja, da se pripravlja dokumentacija za tožbo pred evropskim sodiščem, po drugi pa ugotavlja, da na italijanski strani še ni bilo elementov, da bi lahko Slovenija sprožila tožbo. Ali ne kažejo tovrstne izjave na večno neodločnost slovenske politike, na večni status quo, na podcenjevanje nevladnih organizacij in javnosti?
“Večji del krivde je na strani celotne slovenske vlade. Izpostaviti velja tudi sprenevedanje Evropske unije. Evropski sekretar Janez Potočnik in predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso s svojo politiko ne želita, da bi se članice EU zapletale v spore, ki bi se na koncu znašli pred evropskim sodiščem.”

Pritožbe glede gradnje plinskega terminala ste naslovili na evropskega sekretarja Potočnika?
“Drži, a njegovo stališče je, da naj vlade to rešijo na politični ravni in v tej maniri je tudi zablokiral pritožbo, ki smo jo posredovali v Bruselj. Zagovarjamo mnenje, da gre v prvi vrsti za pereče strokovno vprašanje, zaradi katerega bi se morala na ravni EU ustanoviti posebna komisija. Potočnik našega predloga noče niti slišati, čeprav so bile podobne komisije v EU večkrat že ustanovljene in so praviloma vedno dale dobre rezultate.”

Vse kaže na to, da uradni politiki nikjer ni v interesu, da bi glede omenjenega vprašanja prihajalo do sporov?
“Vedno je v ospredju kapital, šele nato zdravje in varnost ljudi. Vprašanje varstva narave pa je za njih že sedmo čudo.”

Ali gre v ozadju za zakulisno trgovanje?
“Ne toliko za trgovanje kot za očitno napako EU. Ta je pred leti, ko še nismo zaznavali tako močnih vplivov na okolje in posledično na segrevanje ozračja, v svojem dokumentu zapisala, da podpira gradnjo dveh plinskih terminalov na severnem Jadranu. Pri tem je potrebno poudariti, da če bi EU komisija pričela z obravnavo naših pritožb, bi tako rekoč sprožila obravnavo proti sebi.”

Ali omenjeni dokumenta Italija zdaj izkorišča?
“Seveda, Italija ga je zagrabila kot svež kruh in zdaj kaže na EU, češ da je sama predlagala gradnjo teh dveh terminalov. Jasno pa je, da so v ozadju še vedno energetski lobiji v Sloveniji, ki samo čakajo, da Italijani zgradijo omenjena terminala, da znova spravijo na površje načrte o gradnji plinskega terminala v Kopru.”

Trije terminali na tako majhnem območju? Sliši se kot najbolj črn scenarij?

“Prepričan sem, da ni nemogoče. Vidik modernih kapitalistov je pač drugačen.”
Ne bi bilo vse skupaj preveč očitno? Konec koncev je Slovenija na področju energetike vpletena v nekaj podobnih malverzacij, od jedrske elektrarne Krško do TEŠ6 in bi v zameno za odobritev izgradnje plinskega terminala v Tržaškem zalivu tukaj iskala zamenjavo.

“Menim, da se izmenjava nanaša na izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, za katero je neuradno Italija proti, potem pa ...”

Roka roko umije?
“Tako je.”

Posel je na ta način sklenjen, posledice pa so lahko katastrofalne. Kaj se lahko zgodi v primeru gradnje terminala in plinovoda v Tržaškem zalivu?
“Naj naštejem le najpomembnejše. Pri polaganju plinovoda v Tržaškem zalivu bi kljub uporabi najsodobnejše tehnologije prav gotovo prišlo do dviga mulja, zaradi katerega bi vse ribe vsebovale težke kovine, predvsem živo srebro. Italija nima nobene zamisli, kam bo deponirala blato, obogateno z težkimi kovinami in živim srebrom. Na ta način bo poleg uničene flore in favne onemogočeno tudi celotno ribištvo na tem področju, posledično pa seveda tudi turizem. Zaradi varekine, ki bi se uporabila pri segrevanju plina pri Žavljah, lahko upravičeno pričakujemo ohlajevanje morja do pet stopinj v vsem zalivu. Ladje, ki bi vozile plin v Žavlje in oskrbovale terminal na morju, bi bile tako velike, da bi bilo moteno celo delo v pristanišču Koper. Ladje, namenjene tja v času pristanka plinskih ladij , ne bi mogle pluti. Seveda je nemogoče izključiti tudi nevarnost eksplozije zaradi tehnološke napake ali terorističnega napada. Pri tem bi prišlo do domino učinka. Prišlo bi do verižnih eksplozij že obstoječih tovarn na območju pred Trstom. Eksplozija bi bila tako močna, da bi bila ogrožena vsa življenja na območju Trsta, obmejnih italijanskih občin, občine Koper, Sežana, Pirana ... vse do hrvaških občin, tja do savudrijskega rta. Podobna katastrofa bi se pripetila, če bi prišlo do eksplozije terminala na morju.”

Koliko človeških žrtev bi lahko beležili?
“Več kot 160.000.”

Kaj se bo po vašem mnenju dogajalo s projektom v Tržaškem zalivu v prihodnje?
“Če bo prevladal zdrav razum, teh terminalov ne bo. Če pa bo prevladala enoznačna, izkoriščevalska logika kapitalistična mišljenja, pa je najbolje, da se ljudje s tega področja izselijo.”

Kaj je pri tem pripravljena storiti organizacija Alpe Adria Green?
“Naredili bomo vse, kar je v naši moči. Aktivirati želimo pritožbo v Bruslju. Prek osveščanja slovenske javnosti, protestov in pozivov želimo pritisniti na slovensko vlado, da si ne bo več dovolila zavlačevati s tožbo proti Italiji. Slovenski vladi smo poslali poziv, naj v znak protesta proti potrditvi gradnje terminalov, tradicionalni jadralski regati Barkolani prepove plovbo po naših teritorialnih vodah. Če tega ne bo storila, smo pripravljeni sami, s pomočjo drugih nevladnih organizacij in javnosti, preprečiti to tekmovanje. Nadaljevali bomo s protesti v Ljubljani, Trstu ... Ponovno pa se bomo s pritožbami obrnili na Bruselj za takojšno odblokado naših pritožb ter zahtevali odstop EU komisarja Potočnika.”

Lahko v Tržaškem zalivu pričakujemo ladje Greenpeace?
“Vzpostavljamo stik preko TCKTCK združenja, katerega partner je tudi mednarodni Greenpeace.”
http://slovensko-morje.net/?page=news