SLOVENCI SE NAJRAJE 'ZADEVAJO' S KONOPLJO: Poskusil jo je že skoraj vsak drugi 17-letnik

Slovenija

V Evropi ostaja najbolj široko uporabljana prepovedana droga konoplja, število zasegov in zaseženih količin kokaina, ki je na rekordni ravni, pa kaže tudi na vse večjo razpoložljivost te droge. To je ena od ugotovitev Evropskega poročila o drogah 2019, ki ga je objavil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami.

Da je kokaina vse več, kaže tudi študija ostankov drog v komunalnih odpadnih vodah v evropskih mestih ter podatki o številu uporabnikov, za katere so prvič poročali, da potrebujejo zdravljenje zaradi težav s kokainom, ki se je med letoma 2014 in 2017 povečalo za 37 odstotkov.

Poročilo nasploh opozarja na visoko stalno razpoložljivost večine prepovedanih snovi v Evropi. Po zadnjih podatkih je v Evropi (28 držav EU, Turčija in Norveška) letno prijavljenih več kot milijon zasegov prepovedanih drog. Približno 96 milijonov odraslih v starosti od 15 do 64 let v EU je že poizkusilo neko prepovedano drogo, vsako leto pa se zaradi uporabe prepovedanih drog zdravi približno 1,2 milijona ljudi.

Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je ob današnji predstavitvi poročila dejal, da se tako pri kokainu kot heroinu povečuje njuna čistost, pri konoplji pa vsebnost THC, a ker je droge toliko, se kljub temu cena ne zvišuje.

Kokain v Evropo vstopa po številnih poteh. Vse večjo vlogo pri preprodaji drog ima tudi t. i. temni splet. A kot je opozoril Krek, so tudi v Evropi laboratoriji za proizvodnjo drog, denimo heroina in sintetinčnih drog, ki jih Evropa tudi izvaža. Leta 2018 je bilo v EU prvič odkritih 55 novih psihoaktivnih snovi, pri čemer se je skupno število psihoaktivnih snovi, ki jih spremlja agencija EU za droge v Lizboni, povečalo na 730.

Ti trendi se odražajo tudi v Sloveniji. Po nacionalnem poročilu 2018 o stanju na področju prepovedanih drog, ki sicer temelji na podatkih za leto 2017, je najbolj razširjena droga med prebivalci Slovenije, še posebej med mladimi, konoplja. Po navedbah Andreje Drev z NIJZ je raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (2018) pokazala, da je konopljo že kdaj poskusil skoraj vsak drugi 17-letnik.

Pri konoplji je Slovenija samooskrbna država, je pa to droga, ki so jo policisti največkrat in v največjih količinah zasegli. Podatki pa opozarjajo tudi na škodljive posledice njene uporabe, saj je bilo s konopljo povezanih največ zastrupitev, ki so jih v letu 2017 obravnavali v Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo ljubljanskega kliničnega centra.

Konoplja je tudi na drugem mestu po vzroku za vstop v zdravljenje zasvojenosti. Medtem ko ključni vzrok za vstop v zdravljenje ostaja heroin in drugi opioidi, katerih uporaba je značilna predvsem za uporabnike nizkopražnih programov. Je pa s heroinom še vedno povezano največje število smrti zaradi prepovedanih drog.

Najbolj razširjeni stimulativni drogi med prebivalci Slovenije sta kokain in ekstazi, ki sta razširjeni med mladimi, v nočnem življenju in med uporabniki nizkopražnih programov. Na precej visoko porabo kokaina in tudi ekstazija denimo kažejo rezultati za Ljubljano v okviru raziskave o vsebnosti odpadnih voda, o tem pa govori tudi podatek, da je kokain na drugem mestu po količini zasežene droge in tudi na drugem mestu po številu zastrupitev ter številu smrti.

Kot je povedala Mateja Jandl z NIJZ, smo v Sloveniji v letu 2017 beležili 47 neposrednih smrti, povezanih z uporabo prepovedanih drog, kar je sedem več kot leto poprej. Trend naraščanja števila umrlih zaradi drog pa beležimo od leta 2013. Med umrlimi vsa leta prevladujejo moški, ki jih je bilo leta 2017 33, njihova povprečna starost je bila 39,5 leta, povprečna starost žensk pa 44,6 leta.

Večino smrti je povzročila zastrupitev s heroinom (18), sledijo zastrupitve s kokainom (14). Kar sedem smrti, od tega pet pri ženskah v starostni skupini nad 45 let, pa je bilo zaradi drugih sintetinčnih opioidov, in sicer zdravila za zdravljenje bolečine, ki so tudi način samomora, je še navedla Jandlova. Ob tem je opozorila, da se večina smrti zgodi z uporabo več drog hkrati ter pomirjeval in alkohola, da se pojavljajo substance, ki so uporabnikom neznane in v višjih koncentracijah, in da so zaznali že smrti zaradi fentanila.

Krek je opozoril na pomen takšnih raziskav, saj je po njegovih besedah politiko na področju drog mogoče načrtovati le na podlagi realnih in znanstveno-preverljivih podatkih. Jože Hren z ministrstva za zdravje je kot primer konkretne uporabe podatkov izpostavil novelo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, s katero so na novo na seznam prepovedanih snovi razvrstili 89 psihoaktivnih snovi, večinoma fentanile. Pripravljajo pa tudi akcijski načrt na tem področju.

Sicer pa je Krek opozoril, da se temu področju ne le v slovenskem, ampak tudi v evropskem prostoru v zadnjih letih namenja premalo sredstev, sploh glede na trende na strani ponudbe, proizvajalcev drog. Slovenija je po njegovih besedah med državami, ki namenja več za zdravljenje in preprečevanje kot pa represiji. Kot je pojasnil Hren, pa tudi pri prvem v znesku ne gre za zelo veliko; Slovenija za programe zdravljenja, preprečevanja in socialne obravnave namenja približno 11 milijonov letno, na Irskem na primer porabijo za te vsebine okoli šestkrat več.

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Istriano |  08 .06. 2019 ob  07: 39
Jaz še vedno prisegam na dober domač refošk. Kaj veš, kaj ti dajo v vse te tabletke, ki jih jejo mladi danes.
Miha |  08 .06. 2019 ob  04: 03
Kava,cigareti,alkohol,prenajedanje,internet,deloholizem,pornici,zdravila?
Kolko nasa druzba premore zares zdravih ljudi in kje je potrebno zacet delat?
Na zalost drevo zboli pri koreninah