DUTB je predvsem zaradi zmanjšanja kapitala ob pripojitvi Factor banke in Probanke vladi predlagala, da jo dokapitalizira v višini 50 milijonov evrov. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je v Luxembourgu potrdila, da so predlog prejeli, zdaj pa ga proučujejo. Na ministrstvu pripravljajo tudi poročilo o spoštovanju plačne politike v DUTB.
SLABA BANKA RABI DENAR: Državo prosi za 50 milijonov
Slovenija
V DUTB so spomnili, da so že v fazi pripojitve Factor banke in Probanke vladi najavili, da bo v zvezi s pripojitvijo potrebno izvesti dokapitalizacijo DUTB v višini 50 milijonov evrov, in da so mediji o tem poročali že spomladi.
Spomnili so tudi, da so ob izdelavi polletnega poročila pripoznali finančne učinke pripojitve in jih nato predstavili pristojnemu ministrstvu. "Gre torej za operacionalizacijo predloga DUTB iz februarja letos, ki je namenjen okrepitvi kapitalske strukture DUTB," so še zapisali.
Kapital se je občutno zmanjšal
O predlogu DUTB je danes prvi poročal časnik Delo in spomnil, da se je njen kapital zaradi februarske pripojitve premoženja obeh ugaslih bank k t. i. slabi banki občutno zmanjšal, zato ne izpolnjuje več zahtev po kapitalski ustreznosti.
Kot je v nedavno objavljenem polletnem poročilu objavila DUTB, se je kapital zaradi pripojitve zmanjšal za 72,3 milijona evrov. Zmanjšanje je posledica prevrednotenja prenesenih sredstev z obeh bank na DUTB. Ta je namreč sredstva pripojila po knjigovodskih vrednostih, ki so bile bistveno višje od ocenjenih poštenih vrednosti. Poleg tega sta imeli obe likvidirani banki ob pripojitvi tudi skoraj devet milijonov evrov negativnega kapitala.
K znižanju kapitala je po pisanju Dela prispevalo tudi poslovanje t. i. slabe banke. Ta je lani pridelala 8,3 milijona evrov izgube, v prvem polletju pa še 5,6 milijona evrov.
V DUTB so sicer v poročilu spomnili, da je skupni učinek pripojitve na kapital DUTB nižji od preostalega dela zneska, ki sta ga Evropska komisija in vlada leta 2013 odobrili za pokrivanje morebitnih prihodnjih izgub bankama v nadzorovani likvidaciji.
Probanko in Factor banko je namreč država dokapitalizirala za 269 milijonov evrov in 176 milijonov evrov, Evropska komisija pa je za Factor banko odobrila dokapitalizacijo v višini 285 milijonov evrov ter za Probanko 236 milijonov evrov. Neizkoriščen znesek je 76 milijonov evrov.
DUTB sicer po pisanju Dela predlaga še prepolovitev vrednosti delnice in osnovnega kapitala, ki je pri 208 milijonih evrov. S temi 104 milijoni evrov kapitalskih rezerv bi pokrili bilančne izgube.
Na ministrstvu predlog proučujejo
Ministrica Vraničar Ermanova je v izjavi za medije po koncu zasedanja finančnih ministrov EU v Luxembourgu potrdila, da so predlog DUTB prejeli, zdaj pa ga proučujejo. "V kolikor bo potrebno, bomo zaprosili še za dodatne informacije. Gre pa za vprašanje, ki je prisotno že praktično od začetka letošnjega leta, od pripojitve Factor banke in Probanke DUTB, in sestavni del celotnega posla," je dodala.
Že prej so za Delo na ministrstvu pojasnili, da bodo pripravili predlog za odločitev vlade v vlogi skupščine, ki se bo obenem seznanila tudi s polletnim poročilom DUTB. Obenem po pisanju Dela pričakujejo tudi nadaljnje ukrepe za znižanje stroškov.
DUTB je sicer, kot so na ministrstvu povedali za Delo, predložila tudi predlog, da se zaradi pripojitve spremenijo ciljni kazalniki uspešnosti DUTB. Pri tem pa po navedbah predlagali spremembe dveh najpomembnejših kazalnikov, to je glede ustvarjenih prilivov in dobičkonosnosti.
DUTB mora namreč vsako leto prodati vsaj 10 odstotkov vrednosti prenesenih sredstev, ekonomska dobičkonosnost kapitala (EROE) pa mora doseči vsaj osem odstotkov. Oba cilja je DUTB v polletju sicer brez težav dosegla.
Lahovnikov zakon
Zadnje dni pa v zvezi z DUTB odmeva tudi objava vsebine posnetkov pogovorov s sej upravnega odbora, ki so jih pridobili na portalu Pod črto. Ti med drugim v primeru koprskega Cimosa kažejo na izogibanje določilom t. i. Lahovnikovega zakona, ki omejujejo plače vodilnih v državnih podjetjih, in določilom plačne politike za DUTB.
Na podlagi teh zadnjih razkritij je poročilo že zahteval predsednik vlade Miro Cerar. Finančna ministrica je danes potrdila, da poročilo pripravljajo. Zahtevali so tudi podrobno poročilo od DUTB, ki naj bi ga danes že tudi dobili. "Na podlagi poročila in pristojnosti, ki jih ima ministrstvo, se bomo odločili za nadaljnje ukrepe," je napovedala.
Dogajanje na DUTB odmeva tudi v koaliciji
Če bo to prispevalo k boljšim rezultatom, se bodo za to zavzeli tudi v DeSUS, je napovedal vodja poslanske skupine Franc Jurša. Poslanec Branko Zorman iz SMC je medtem ocenil, da bi pred tovrstnim odločanjem vlade o tem morali pristojni organi in ministrstvo opraviti preiskavo in ugotoviti, ali je šlo za kršitev zakonodaje ali izogibanje zakonodaji.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je tako razočaran glede dogajanja. Kot je spomnil, da so v SD vlado že opozorili, da nekateri ljudje, "tujci, ki so tako vsemogočni, izigravajo zakonodajo".
"Zdaj jo izigravajo tudi slovenski strokovnjaki v DUTB," je dejal Han, ki upa, da se bo vlada na to odzvala. Tako bodo ministri SD po njegovih besedah dali pobudo, da se vlada odzove kot skupščina. "Taki strokovnjaki v SD nimajo več zaupanja," je pojasnil.
lep primer |
12 .10. 2016 ob 14: 25
1
lep primer, ce se hoce se da vse resiti, ce ne pa se nadaljuje v nedogled oz. prej ali slej bo zmanjkalo cesa krasti
http://www.mladina.si/176803/islandija-je-zaprla-kriminalne-bankirje-in-ohranila-drzavo-blaginje/
Islandija je zaprla kriminalne bankirje in ohranila državo blaginje
© Tomaž Lavrič
Vrhovno sodišče v Reykjaviku je v tem tednu poslalo v zapor devet bankirjev, ki so s tržnimi manipulacijami pripomogli k izbruhu finančne krize leta 2008, poroča Island Monitor. Islandija, ki ima samo 400 tisoč prebivalcev, se je reševanja finančne krize lotila po svoje. Namesto, da bi enako kot ZDA in države EU zavožene zasebne banke reševala z davkoplačevalskim denarjem, je bankirje obsodila in poslala v zapor kot kriminalce.
Tako je ohranila davkoplačevalski denar za financiranje zdravstva, šolstva, sociale in drugih dejavnosti. Brez varčevanja ni šlo, a rezi so bili prevej blažji kot v državah, ki so varčevale po diktatu evropske trojke, in breme protikriznih ukrepov med prebivalci veliko bolj enakomerno porazdeljeno. Lani je Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je Islandiji pomagal s posojilom, da se je postavila nazaj na noge, ugotovil, da je islandsko gospodarstvo okrevalo ne da bi morala država za to žrtvovati svoj model države blaginje, poroča Independent.
Tožilec Olafur Hauksson je ob obsodbi bankirjev vprašal, zakaj določenih pripadnikov družbe ne bi preiskovali in jim omogočili, da za svoje početje ne bi odgovarjali. »Nevarno je, če je nekdo prevelik, da bi ga lahko preiskovali – to daje občutek, da obstaja varen paradiž,« je povedal.
Islandska država je po propadu zasebnih bank rešila le vloge domačih komitentov, zaradi česar je večina tujih, zlasti Britanci in Nizozemci, izgubila svoje vloge. Uvedla je tudi kontrole kapitala in tako državljanom omejila možnosti, kaj lahko počnejo s svojim denarjem. Zaradi tega so jo zagovorniki prostega trga obtožili, da krši zakone prostega trga. Namesto, da bi umetno zniževala rast tečaja krone, je dopustila inflacijo, zaradi katere se je življenje za Islandce podražilo, koristi pa so od poceni krone v primerjavi z drugimi valutami imeli izvozniki, tako s protikriznimi ukrepi ni dušila gospodarstva. Državljani so na dveh referendumih zavrnili reševanje zasebnih bank z davkoplačevalskim denarjem. Islandski načrt reševanja iz krize je bil uspešen. Javni dolg se zmanjšuje, kredit IMF je odplačala celo predčasno.
Obsojeni islandski bankirji bodo za zapahi od enega do štiri leta za dejanja, ki so podobna tistim, ki so jih banke in tajkuni v Sloveniji počeli v času menedžerskih odkupov. Islandske banke so prav tako posojale denar za nakup delnic in sprejemale delnice kot jamstvo za poplačilo kreditov.
Kolumnist Mladine Vlado Miheljak je julija letos napisal: »Islandcem je uspelo, ker so poslušali svoj glas, ne glas finančnega Mamona. In nazadnje jim je celo arbitraža Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) morala s stisnjenimi zobmi priznati legitimnost referendumske volje. Ker niso prevzeli vloge, kakršno bi jim pripisali finančni krvosesi, so iz krize izšli boljši, močnejši in modrejši, kot so vanjo zabredli.« Za pot, kakršno je izbrala Islandija, ne potrebuješ veliko, je še napisal Miheljak. Predvsem potrebuješ nekaj poguma. Poguma za avtonomno ravnanje. Poguma, delati v lastnem interesu in za lastni interes. Tega pa Sloveniji manjka na domačem prizorišču in v mednarodni politiki.
Enako odločno kot kriminalne bankirje na Islandiji odslovijo tudi politike, ki jim iz omare padejo okostnjaki. Že takoj po izbruhu krize so morali oditi vsi politiki in funkcionarji, ki so bili v času izbruha finančne krize na oblasti. Potem, ko so panamski dokumenti razkrili, da je predsednik vlade Sigmundur Gunnlaugsson s soprogo imel podjetje na Britanskih deviških otokih, so se državljani zbrali na množičnih protestih in moral je odstopiti.
Na vrhuncu krize je Islandija zaprosila za članstvo v EU. Junija 2013 je islandski zunanji minister Gunnar Bragi Sveinsson med prvim obiskom v Bruslju dejal, da Islandije članstvo v EU ne zanima več.
Islandija je zaprla kriminalne bankirje in ohranila državo blaginje
© Tomaž Lavrič
Vrhovno sodišče v Reykjaviku je v tem tednu poslalo v zapor devet bankirjev, ki so s tržnimi manipulacijami pripomogli k izbruhu finančne krize leta 2008, poroča Island Monitor. Islandija, ki ima samo 400 tisoč prebivalcev, se je reševanja finančne krize lotila po svoje. Namesto, da bi enako kot ZDA in države EU zavožene zasebne banke reševala z davkoplačevalskim denarjem, je bankirje obsodila in poslala v zapor kot kriminalce.
Tako je ohranila davkoplačevalski denar za financiranje zdravstva, šolstva, sociale in drugih dejavnosti. Brez varčevanja ni šlo, a rezi so bili prevej blažji kot v državah, ki so varčevale po diktatu evropske trojke, in breme protikriznih ukrepov med prebivalci veliko bolj enakomerno porazdeljeno. Lani je Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je Islandiji pomagal s posojilom, da se je postavila nazaj na noge, ugotovil, da je islandsko gospodarstvo okrevalo ne da bi morala država za to žrtvovati svoj model države blaginje, poroča Independent.
Tožilec Olafur Hauksson je ob obsodbi bankirjev vprašal, zakaj določenih pripadnikov družbe ne bi preiskovali in jim omogočili, da za svoje početje ne bi odgovarjali. »Nevarno je, če je nekdo prevelik, da bi ga lahko preiskovali – to daje občutek, da obstaja varen paradiž,« je povedal.
Islandska država je po propadu zasebnih bank rešila le vloge domačih komitentov, zaradi česar je večina tujih, zlasti Britanci in Nizozemci, izgubila svoje vloge. Uvedla je tudi kontrole kapitala in tako državljanom omejila možnosti, kaj lahko počnejo s svojim denarjem. Zaradi tega so jo zagovorniki prostega trga obtožili, da krši zakone prostega trga. Namesto, da bi umetno zniževala rast tečaja krone, je dopustila inflacijo, zaradi katere se je življenje za Islandce podražilo, koristi pa so od poceni krone v primerjavi z drugimi valutami imeli izvozniki, tako s protikriznimi ukrepi ni dušila gospodarstva. Državljani so na dveh referendumih zavrnili reševanje zasebnih bank z davkoplačevalskim denarjem. Islandski načrt reševanja iz krize je bil uspešen. Javni dolg se zmanjšuje, kredit IMF je odplačala celo predčasno.
Obsojeni islandski bankirji bodo za zapahi od enega do štiri leta za dejanja, ki so podobna tistim, ki so jih banke in tajkuni v Sloveniji počeli v času menedžerskih odkupov. Islandske banke so prav tako posojale denar za nakup delnic in sprejemale delnice kot jamstvo za poplačilo kreditov.
Kolumnist Mladine Vlado Miheljak je julija letos napisal: »Islandcem je uspelo, ker so poslušali svoj glas, ne glas finančnega Mamona. In nazadnje jim je celo arbitraža Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) morala s stisnjenimi zobmi priznati legitimnost referendumske volje. Ker niso prevzeli vloge, kakršno bi jim pripisali finančni krvosesi, so iz krize izšli boljši, močnejši in modrejši, kot so vanjo zabredli.« Za pot, kakršno je izbrala Islandija, ne potrebuješ veliko, je še napisal Miheljak. Predvsem potrebuješ nekaj poguma. Poguma za avtonomno ravnanje. Poguma, delati v lastnem interesu in za lastni interes. Tega pa Sloveniji manjka na domačem prizorišču in v mednarodni politiki.
Enako odločno kot kriminalne bankirje na Islandiji odslovijo tudi politike, ki jim iz omare padejo okostnjaki. Že takoj po izbruhu krize so morali oditi vsi politiki in funkcionarji, ki so bili v času izbruha finančne krize na oblasti. Potem, ko so panamski dokumenti razkrili, da je predsednik vlade Sigmundur Gunnlaugsson s soprogo imel podjetje na Britanskih deviških otokih, so se državljani zbrali na množičnih protestih in moral je odstopiti.
Na vrhuncu krize je Islandija zaprosila za članstvo v EU. Junija 2013 je islandski zunanji minister Gunnar Bragi Sveinsson med prvim obiskom v Bruslju dejal, da Islandije članstvo v EU ne zanima več.
ZASEST Nokturno in vse objekte v lasti DUTB. Vzemimo si nazaj kar je nase!!!
ZASEST imamo vso pravico, smo placali mi dokapitalizacijo bank, ustanovo dutb-ja, miljonske svetovalne pogodbe in zlate place zapolenih!
ZASEST imamo vso pravico, smo placali mi dokapitalizacijo bank, ustanovo dutb-ja, miljonske svetovalne pogodbe in zlate place zapolenih!
Slabe banke po vseh logikah finančnega sveta ne bi smele obstajat. Če bi prebivalstvo vedlo kako poteka finančni sistem bi imeli revolucijo. Dokler pa ne vedo tega bo ostalo vse kot je.
lj registracije ker vecina primorcev itak nima vec sluzb kaj sele denarja za kupiti stanovanja
hahahahahha pa to ni slaba banka kvečjemu najtaboljša. V slabi banki nimajo takih plač! Tudi ta banka je jama brez dna, vodilni oz. kar vsi zaposleni se fajn mastijoi za nič delat financiramo pa državljani tako, da slaba banka je samo drugo ime za raznorazne pokrivanje bančnih oz. državnih lukenj, ki se še kar naprej večajo saj za njih nobeden ne odgovarja ma kaj odgovarja so nagrajeni! Ja se strinjam z "Groza | včeraj ob 20:40", moraš bit pa res mona, da kupiš stanovanje v Nokturnu. Tisto niso niti za socilana stanovanja saj bo vzdrževanje, ...... predrago in nerentabilno. Zapravljeno veliko denarja za nič!. Zopet en nateg! Le kaj delajo naše inšpekcijske službe! Sicer pa se večkrat peljem mimo in vidim pred naseljem večinoma os. avte LJ registracije! :)
zakaj pa bi..ce si sedanji izplacujejo mastne place in nagrade za nedosezene uspehe
ce so nekateri prejsni vodilni vrnili 80.000 eurov odpravnine ki so si jo izplacali
Jaz bom tudi podal vladi predlog, da me dokapitalizira. Na DUTB imajo plače po najvišjih evropskih merilih (ali še več) in rabijo še malo. Daj vlada, izpljuni tudi meni ene 27 milionov, da bom boljše živel.
dejte jim 100, 200 milijonov evrčkov, ki bogi nimajo za plače....
Če komu še ni jasno, se je DUTB ustanovila samo in izključno zato, da se izmolze proračunski denar! To je pač novodobno piratstvo pred očmi vseh nas... Kaj pa MI? Mi pa nič! :D
1
Regional priporoča
Več kronike
TRUPLO PRI SEŽANI IZVLEKLI IZ JAME: Moški ni imel plezalne oziroma jamarske opreme
A.S.
-
včeraj ob 08:39
V ISTRI OGENJ UNIČIL AVTOMOBIL: V njem je bila slovenska družina z otrokoma (FOTO)
T.R.
-
3.5.2024 ob 13:47
V PARECAGU POŠKODOVAL TRI VOZILA: Nato pa v vrtni kuhinji v vedru zanetil ogenj
T.R.
-
3.5.2024 ob 12:23