Zgleden primer črpanja evropskega denarja

Da je Škocjanski zatok danes eno pomembnejših gnezdišč in mesto postanka za mnoge ptice, je toliko bolj izjemno, ker je bilo še pred dobrima dvema desetletjema povsem degradirano območje. Zelena oaza je nastala na smetišču, nekdanjem divjem odlagališču, na območju brez komunalne infrastrukture. "Lani decembra smo na vladi sprejeli načrt upravljanja za naslednjih deset let," pojasnjuje Katarina Groznik Zeiler z Ministrstva za okolje in prostor. "Zdaj pričakujemo, da bo rezervat v prihodnje dobro deloval."

V preteklosti je ta prostor plačal visoko ceno, drugačno, svetejšo prihodnost pa sta mu omogočil zaščita in pridobitev denarja za njegovo celovito ureditev. Ta je veljala 3,2 milijona evrov. Levji delež denarja je prispevala Evropska unija, sredstev pa državni uslužbenci niso pridobili prek javnega razpisa, ampak z neposredno potrditvijo. Na vladi so ocenili, da gre brez dvoma za projekt širšega pomena, ki zasluži uvrstitev med nacionalne strateške programe. Umeščen je bil v program upravljanja z Naturo 2000 in operativni program evropskega sklada za regionalni razvoj 2007 – 2013. Pot do evropskega denarja je Škocjanskemu zatoku torej odprla država; s pripravo zahtevne vloge, ki so jo pregledali na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, potrdila pa vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko. Nosilec projekta je bilo Ministrstvo za okolje in prostor, ki je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo poskrbelo, da je projekt dobil otipljive in danes dobro vidne obrise. Za obnovo so predvideli celo več sredstev kot so jih porabili. Na voljo so imeli 3 milijone 370 tisoč evrov, vsa dela pa so izpeljali za več kot 150 tisoč evrov manj.

V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki z zatokom upravlja, se veselijo odprtja Škocjanskega zatoka v novi preobleki. Zavedajo pa se, kako pomembna so zadostna sredstva za nadaljnje delo. Pridobivajo jih iz državnega proračuna, nekaj je tudi lastnih prihodkov kot so vstopnine, vodenja, prodaje publikacij in promocijskih izdelkov ter najemnine. Računajo tudi na dotacije in na sredstva iz lokalnih, državnih in mednarodnih skladov. Letos naj bi za vzdrževanje porabili 400 tisoč evrov; polovico potrebnega denarja bo zagotovila država, ostalo pa sami.

Nekoč smetišče, danes prostor oddiha

Sodeč po rezultatih spremljanja stanja okolja je biotska pestrost zelo velika in to kljub temu, da so ujeti med pristanišče, staro mestno jedro, železnico, avtocesto in dve vpadnici. "Stanje ni idealno," pravi Borut Mozetič, strokovni vodja rezervata. "Še vedno so prisotne emisije, ki jih skušamo skupaj z drugimi pristojnimi v lokalni skupnosti odpraviti. Zelo moteča je bertoška vpadnica, glavna prometna žila za koprsko pristanišče. Upamo, da bomo dobili v prihodnosti protihrupno ograjo, kar bi bila pomembna pridobitev tako za življenje v zatoku kot za obiskovalce mokrišča."

O tem, kako bodo obiskovalci vplivali na plahe živali, zlasti ptice, so skrbniki rezervata enotni. Ljudje niso moteči, potrebno pa se je držati pravil in zato bodo skrbeli tudi sami. Njihovo poslanstvo namreč ni le ohranjanje narave, ampak tudi vzgoja, izobraževanje ter osveščanje šolskih otrok in dijakov.

Naravni rezervat Škocjanski zatok prinaša več prednosti, ki so hkrati razvojne priložnosti. Tako dviguje raven bivanja v mestu Koper, saj prebivalcem nudi možnost aktivnega oddiha, sprostitve in kakovostnega doživljanja narave. Poleg tega omogoča izobraževalno in raziskovalno dejavnost ter razvoj naravoslovnega turizma. Obetamo si lahko povečanje turistične potrošnje in podaljšanje turistične sezone. Obiskovalci poleg naravne dediščine spoznavajo tudi kulturno dediščino slovenske Istre. Kot vstopna točka na slovensko Obalo ponuja možnost promocije drugih znamenitosti, hkrati pa je ena izmed najprivlačnejših točk v mreži zavarovanih območij. Naravovarstveniki opozarjajo tudi na dejstvo, da prispeva k poplavni varnosti okoliških nižje ležečih predelov.

Tek bo dovoljen

Na vprašanje, ali bo tek dovoljen, Mozetič odgovarja pritrdilno. "Zakonske podlage, na katero se bi lahko sklicevali pri morebitni uvedbi prepovedi rekreacije, ni. Sam sicer menim, da je dovolj drugih, zelo dobro urejenih in za tek primernejših športnih površin v Kopru." Različne interese bodo poskušali usklajevati tudi s pomočjo urnika. Tako bodo zgodnje, poimenovali so jih tihe ure, namenili opazovanju ptic in fotografiranju, primeren časovni pas pa bodo odmerili tudi željnim rekreacije.