Poleg tega so izvršni odbori sindikatov družb v SDE na srečanju ta teden predsedstvu SDE, ki ga vodi Branko Sevčnikar, naložili, da takoj začnejo z aktivnostmi za sklic izredne seje odbora DZ za infrastrukturo, ki je pristojen za energetiko, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil podpredsednik konference sindikata dejavnosti distribucije in prodaje električne energije Valter Vodopivec.

Z omenjenimi sklepi so, kot je poudaril, "potegnili prvo potezo" od mnogih, ki vodijo do stavke. Pred stavko so po Vodopivčevih besedah tu namreč še dopis socialnim partnerjem v dialogu, nato oblikovanje stavkovnih zahtev in njihovo preverjanje med tistimi, ki bodo potencialno stavkali, nato sprejemanje sklepa o začetku stavkovnih aktivnosti.

Potegnilo so prvo potezo proti stavki

"Slovenska energetika, predvsem elektrogospodarstvo, je pred velikimi izzivi, ne le po investicijskem ciklusu, ki si ga je zastavila tako v termo kot hidro delu, temveč tudi v delu, ki nujno rabi skupno sodelovanje vseh, ki z energetiko delamo, predvsem zaposlenimi, menedžmentom, upravljalci in tudi politiki," je poudaril predsednik SDE Sevčnikar.

Ta se sicer zavzema za socialni dialog, ne za nepremišljene korake. Sevčnikar je tudi prepričan, da je energetika tista dejavnost, ki je nastala predvsem zaradi načrtovanega, resnega, strokovnega dela in predvsem s socialnim konsenzom v preteklosti.

Predstavniki sindikata so znova spomnili na nedavne poteze v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), ki so po njihovih pojasnilih "enostranske". Kritični so do študije PWC, ki jo je naročil HSE in je pokazala do 56 odstotkov preveč zaposlenih, je dejal Sevčnikar.

Ker tej študiji nasprotujejo, so pripravili svojo primerjalno analizo učinkovitosti gospodarjenja HSE - za sindikat jo je opravil inštitut EIPF, danes pa sta jo predstavila Franc Križanič in Žan Jan Oplotnik z EIPF.

Kot je pojasnil Križanič, je bil HSE od leta 2009 do leta 2012 v izrazitem za evropske razmere atipičnem investicijskemu ciklu, ki ga je spravil v sedanje likvidnostne težave. Naložbe sicer pomenijo izrazito modernizacijo HSE, izboljšanje energetske in tehnološke učinkovitosti - ta mora okrepiti njegovo konkurenčnost -, na kratek rok pa pomenijo likvidnostne težave. Te bi lahko HSE po njegovem mnenju reševal z izdajo obveznic, a naj mu tega ne bi dovolila država.

Oplotnik je med drugim navedel, da stroški dela v HSE predstavljalo okoli 10 odstotkov oz. 140 milijonov evrov, po drugi strani pa so stroški materiala, storitev in blaga predstavljali 1,5 milijarde evrov. Verjame, da se da procese bolje organizirati, a da rešitev ni v odpuščanju, temveč v restrukturiranju finančnih obveznosti.

Poslovanje je dobro

"HSE je dobro posloval s sredstvi, malo manj z delom, najmanj dobro pa je ravnal z blagom, materialom in storitvami, ki jih je obračal v poslovnem procesu. To je srž naše študije," je dejal Oplotnik.

Kot je poudaril Sevčnikar, ni problem v previsokem številu zaposlenih in njihovi učinkovitosti, temveč v tem, da se je v določenem obdobju, predvsem v HSE, napačno odločalo in usmerjalo predvsem pri trgovanju z električno energijo.

"Tam je bil največji riziko in verjetno povzročena neka škoda celotni skupini HSE," je poudaril in dodal, da je zato sindikat pred nekaj meseci vložil dve kazenski ovadbi proti odgovornim prav iz tega naslova.

Sevčnikar upa, da bodo pristojni organi raziskali, kje točno je prišlo do okoriščanja, ki se je dogajalo v določenem obdobju, predvsem leta 2011. Kot je še dodal, sedanje vodstvo HSE mogoče ni tisto, ki je odgovorno za vse, kar se je dogajalo v letih od 2010 do 2012.

HSE je imel 2001 zaposlenih 48 ljudi, Dravske elektrarne Maribor (Dem) 336, skupina HSE pa 5350. Leta 2012 je imel HSE 132 zaposlenih, Dem 283, skupina HSE pa 3900, je navedel podpredsednik SDE Bojan Majhenič.