Kot kažejo statistike vremenoslovcev, na Obali vsaj od leta 1951 v prvih 20 dneh februarja še ni bilo toliko toplih dni kot letos. Enako velja za padavine, saj v letih, ko vodijo statistiko, še ni bilo toliko deževnih dni kot prav prve dve tretjini februarja 2014. Kako je ta vremenska situacija vplivala na morski ekosistem, smo povprašali na Morski biološki postaji Piran.

"Glede vpliva povečane količine padavin na morski ekosistem lahko rečemo, da je ta vpliv na splošno poznan in zabeležen v različnih morskih okoljih po svetu. Po večjem vnosu dežja smo v preteklih letih tudi v Tržaškem zalivu opazili porast fitoplanktonske biomase oziroma števila fitoplanktonskih celic, kar smo pripisali povečani koncentracij hranil v morski vodi, zlasti dušikovih spojin, kot sta nitrat in amonij," razlagata dr. Vlado Malačič in dr. Patricija Mozetič.

Kot so sporočili z MBP, so na v severnem Jadranu zasledili precej visoke temperature, med 11 in 13 stopinj Celzija, za še približno dve stopinji pa so bile te višje pri morskem dnu. "Dokaj dolgo obdobje južnega vetra ni povzročilo popolnega premešanja vodnega stolpca od gladine do morskega dna. Zelo verjetno je prišlo v spodnjem delu vodnega stolpca do vnosa bolj slane in bolj ogrete vodne mase oziroma osrednjega dela Jadrana v severni del, kar bomo morali potrditi z analizami meritev morskih tokov in z numeričnimi simulacijami cirkulacije," razlaga Malačič.

Posredno se količina padavin kaže tudi v povečanih rečnih pretokih, kar še dodatno prispeva k večjemu vnosu hranilnih snovi v morski bazen. "Prvi preliminarni pregled fitoplanktonske združbe pod mikroskopom kakšnega večjega porasta številčnosti fitoplanktona ni pokazal, predvsem pa ni bilo opaziti povečane številčnosti diatomej. Smo pa po drugi strani opazili določene vrste iz skupine oklepnih bičkarjev, ki se sicer ne pojavljajo v zimskih mesecih, kot je februar," še razlagajo na MBP, ob tem pa predvidevajo, da je to bolj kot z obilnimi padavinami povezano z višjimi temperaturami morja ali pa celo z vnosom vodnih mas iz osrednjega Jadrana v Tržaški zaliv.

V začetku meseca je sicer morje v Tržaškem zalivu preučevala raziskovalna ladja Urania, na kateri sta bila tudi oceanograf Malačič in tehnik Tihomir Makovec z Morske biološke postaje. Gre za 61 metrov dolgo italijansko raziskovalno ladjo, ki je opremljena z laboratoriji in drugi opremo za raziskavo fizikalnih, kemičnih in bioloških parametrov ter raziskave in analizo sedimentov. Ladja je svojo pot iz Tržaškega zaliva nadaljevala na odprto morje severnega Jadrana in raziskovanje zaključila v Anconi.