Finančna sredstva, ki naj bi se iz razvitih držav zlila v države v razvoju za njihovo prilagajanje na posledice podnebnih sprememb in uvajanje zelenih tehnologij, ostajajo glavna sporna točka, izpostavlja nemška tiskovna agencija dpa.

Razvite države so v Koebenhavnu leta 2009 neformalno obljubile, da bodo do leta 2020 za ta namen zbrale najmanj 100 milijard dolarjev letno. A številna vprašanja, kot izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP, ostajajo odprta: ali je v ta znesek mogoče prištevati zasebna sredstva? Kaj pa posojila? Razvojno pomoč ali pomoč nevladnih organizacij?

Zgolj Afrika bo do leta 2050 za prilagajanje na vse višje temperature potrebovala okoli 800 milijard dolarjev letno.

Otoške države zahtevajo znižanje globalne temperature

Leta 2010 so si države zadale nalogo omejiti dvig globalne temperature na dve stopinji Celzija do konca stoletja. Vendar pa se številne najbolj ogrožene države, še posebej otoške, zavzemajo za bolj ambiciozni cilj 1,5 stopinje Celzija. Za njimi stojijo tudi številni ugledni znanstveniki.

... in izplačila za povzročeno škodo

Države v razvoju, še posebej otoške države, s strani razvitih držav zahtevajo tudi ustrezna izplačila za povzročeno škodo in izgube zaradi podnebnih sprememb. K podnebnim spremembam, ki najbolj prizadenejo najrevnejše države, so namreč v preteklosti s svojim modelom razvoja največ prispevale današnje razvite in bogate države.

Razvite države se želijo na vsak način izogniti priznavanju kakršne koli odgovornosti, saj se bojijo morebitnih tožb in postopkov, ki bi se lahko sprevrgli v nočno moro.