Na posvetu so združili strokovnjake slovenskih univerz, turistične delavce z bogatimi izkušnjami in predstavnike javnih zavodov ter društev, ki orjejo ledino na področju kulturnega turizma pri nas. "Povezati in nadgraditi želimo doseženo, opozoriti na številne težave, predlagati rešitve, se vprašati kje in zakaj se zatika in kako lahko to premostimo. Predvsem pa se želimo vprašati koliko in kaj vemo o delu in dosežkih drug drugega, ali poznamo opravljeno delo in rezultate številnih projektov, ali jih znamo predstaviti in uporabiti, kako lahko skupaj nastopimo in uporabimo doseženo za nove in boljše rezultate," je ob posvetu povedala dekanja izr. prof. dr. Irena Lazar.

V okviru projekta AS- Arheologija za vse. Oživljanje Arheološkega parka Simonov zaliv, namenjajo posebno pozornost tudi povezovanju kulturne dediščine in kulturnega turizma ter nadgradnji obstoječih turističnih vsebin. Tako je poseben delovni sklop v projektu namenjen nadgradnji turistične ponudbe slovenske obale. Vsebinsko ga sestavljajo zasnova in izvedba kolesarskih in pohodnih poti po arheoloških najdiščih, kulturnih in naravnih spomenikih na obali in zaledju ter zasnova pomorskega itinerarja, ki bo po antični pomorski poti vodila po arheoloških najdiščih. "S tem želimo povečati pestrost ponudbe turizma in kulturnega turizma na obali in v zaledju, podaljšati turistično sezono od zgornje pomladi do pozne jeseni. Prav tako si prizadevamo prispevati k ozaveščanju javnosti o pomenu dediščine in njenega doživljanja na aktiven način. Nove vrste tovrstne ponudbe pa bodo opozorile na pomen obale in načina življenja ob morju, katerega gospodarski pomen je bil prepoznan že v antiki,"  poudarja Lazarjeva.

Na posvetu so med drugim poslušali predavanja na teme Projekt AS in arheologija kot kulturni turizem (Irena Lazar in Zrinka Mileusnić) , Potenciali muzejskega turizma obalnega dela Istre (Aleksandra Brezovec),  Izzivi za razvoj trajnostnega turizma v regiji južne Primorske (Marko Koščak), Komunikacijska strategija projekta AS (Sandra Bašič Hrvatin), Predstavitev rimske dediščine in vključevanje v turistične programe – izkušnje s Ptuja (Andrej Klasinc), Proces valorizacije virov kulturnega turizma z vidika destinacijskega menedžmenta (Ksenija Vodeb), Literarne kreacije skozi prizmo turizma (Janja Spevan), Prenova Arheološkega parka Emona (Bernarda Županek), Osebe s posebnimi potrebami kot turisti in uporabniki turističnih storitev (Vanja Riccarda Kiswarday in Aksinja Kermauner), Škocjanske jame – zavarovano območje kot priložnost za razvoj trajnostnega turizma (Vanja Debevec) in  365 dni riviere in HERA – projekta kulturnega turizma (Patricija Gržinič).