PO LETU IN POL ZOPET INFLACIJA: Cene življenjskih potrebščin so se zvišale

Slovenija

Po letu in pol deflacije na letni ravni se je ta trend obrnil. Junija je bila inflacija tako na letni kot mesečni ravni. Cene življenjskih potrebščin so se junija v primerjavi z majem povišale za 0,6 odstotka, v primerjavi z junijem lani pa za 0,3 odstotka. V enem letu se je blago pocenilo za 0,8 odstotka, storitve pa podražile za 2,5 odstotka. Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvem četrtletju po oceni statističnega urada pri 313 milijonih evrov, kar je 3,4 odstotka BDP. To je manj kot v enakem obdobju lani, ko je dosegel 365 milijonov evrov ali 4,1 odstotka BDP. Javni dolg ob koncu prvega trimesečja je ocenjen na 32.577 milijonov evrov ali 83,8 odstotka BDP.

Na statističnem uradu so rast cen na letni ravni nazadnje zabeležili decembra 2014, ko je bila 0,2-odstotna, junija lani pa smo v Sloveniji za primerjavo na letni ravni beležili 0,7-odstotno deflacijo. Cene so se v preteklih 12 mesecih povprečno znižale za 0,5 odstotka.

K mesečni rasti cen so 0,3 odstotne točke prispevale višje cene v skupini rekreacija in kultura. Znotraj omenjene skupine je bila zaradi začetka poletne počitniške sezone najvišja podražitev zabeležena pri počitnicah v paketu, in sicer za 8,2 odstotka.

Na mesečni ravni se je pocenilo sadje in oblačila. Sadje je bilo v primerjavi z majem cenejše za 5,8 odstotka, oblačila pa za 0,9 odstotka.

Vlada želi do konca leta primanjkljaj znižati

Do konca leta želi vlada primanjkljaj po lanskih 2,9 odstotka BDP znižati na 2,2 odstotka BDP, dosegel pa naj bi 871 milijonov evrov.

Med pomembnejšimi kategorijami prihodkov so se po navedbah statistikov skupni prihodki od davkov in socialnih prispevkov v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani nominalno povečali za 3,3 odstotka na 3443 milijonov evrov, od tega prihodki od davkov za 3,8 odstotka na 2017 milijonov evrov, prihodki od socialnih prispevkov pa za 2,7 odstotka na 1425 milijonov evrov.

Na statističnem uradu vknjižili tudi drugi del prihodkov od prodanih radijskih frekvenc

V prvem četrtletju so na statističnem uradu v skladu z veljavno evropsko metodologijo vknjižili tudi drugi del prihodkov od prodanih radijskih frekvenc za zagotavljanje komunikacijskih storitev iz leta 2014. Prvi del prihodkov v višini 92 milijonov evrov so vknjižili v drugem četrtletju 2014, zdaj pa še drugi del v višini 57 milijonov evrov.

Med izdatki so se v prvih treh mesecih opazno povečali izdatki za sredstva za javne uslužbence. Dosegli so 1115 milijonov evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v istem obdobju lani. Povečali so se tudi izdatki za socialna nadomestila, ki so se ustavili pri 1742 milijonov evrov, kar je dva odstotka več kot v istem obdobju lani.

Izdatki za investicije so se opazno zmanjšali

Opazno pa so se v skladu s pričakovanji zmanjšali izdatki za investicije. V primerjavi s prvim četrtletjem 2015 so upadli za 137 milijonov evrov oziroma 34 odstotkov na 267 milijonov evrov.

Na strani izdatkov statistiki opažajo tudi nadaljevanje umirjanja rasti izdatkov za obresti. V prvem četrtletju so dosegli 289 milijonov evrov, kar je le dva milijona evrov več kot v enakem obdobju lani.

Primarni primanjkljaj letos nižji

Primarni primanjkljaj, torej primanjkljaj brez izdatkov za obresti, je bil v prvem četrtletju letos 24 milijonov evrov ali 0,3 odstotka BDP, v enakem obdobju lani pa se je ustavil pri 78 milijonih evrov ali 0,9 odstotka BDP.

Konsolidirani bruto javni dolg je konec prvega četrtletja ocenjen na 32.577 milijonov evrov ali 83,8 odstotka BDP. Ob koncu lanskega leta je bil pri 83,2 odstotka BDP, do konca leta pa naj bi po napovedih vlade upadel na 80,2 odstotka BDP.

Deli novico: