Kot je dejal Lazar, gre za raziskovalni projekt, ki je del mednarodnega projekta Mreže za varstvo kitov, delfinov in morskih želv v Jadranu NETCET, financira pa ga EU. Namen projekta je boljše poznavanje biologije in obnašanja želv v Jadranu, kar je osnova za učinkovito zaščito teh ogroženih morskih vretenčarjev na področju celega Jadrana.

Lazar ocenjuje, da je sama satelitska telemetrija zelo sodobna in tehnično napredna metoda, s katero v nekem realnem času lahko pogledajo, kaj želve počnejo v morskem tridimenzionalnem okolju, kje se nahajajo, kako se obnašajo, kako izkoriščajo morske habitate in kako migrirajo.

Želve, predvsem tiste mlade, se namreč v našem morju zadržujejo med majem in oktobrom, v mrzlem delu leta pa se pomaknejo nekoliko južneje. Kam mlade želve odpotujejo pozimi, kakšno je njihovo vedenje ter ali se spuščene po koncu zime vrnejo nazaj v poletne prehranjevalne habitate severnega Jadrana, pa še vedno ni znano.

Prav s pomočjo omenjenih satelitskih oddajnikov bodo raziskovalci, ki tesno sodelujejo tudi z ribiči, ki občasno v svoje mreže ujamejo tudi morske želve, identificirali kritične habitate, ki so pomembni za njihovo zaščito. Satelitsko sledenje ene takšne živali stane med 5000 in 6000 evrov, je še dejal Lazar.