Nujnost čimprejšnje izgradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom je postala toliko bolj očitna, potem ko so v Luki Koper letos uspeli poglobiti morsko dno na kontejnerskem terminalu na 14 metrov globine, kar omogoča vplutje ladij z zmogljivostjo 10.000 kontejnerskih enot. Prvi rezultati bodo vidni že po novem letu, ko bo koprsko pristanišče povezano z Daljnim vzhodom s kar tremi kontejnerskimi linijami.

Država trenutno poglablja vhod v prvi bazen na 15 metrov, temu pa bo v začetku prihodnjega leta ob obali kontejnerskega terminala sledila tudi Luka Koper. Pripravljajo tudi dokumentacijo za podaljšanje prvega pomola za dodatnih 100 metrov.

Kmalu bo obstoječi tir premalo

Ob tem pa v Luki Koper vseskozi opozarjajo na nujnost izgradnje drugega tira. Koprsko pristanišče bo namreč glede na izračune že leta 2018 doseglo točko preloma, ko bo dosežena maksimalna zmogljivost obstoječega železniškega pretovora.

Novi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je sprva na zaslišanju pred matičnim odborom DZ sredi septembra presenetil s stališčem, da drugega tira, kot je zamišljen, glede na potrebe Luke Koper ne bomo potrebovali še najmanj 30 ali 40 let. Nekaj dni kasneje je po revoltu v javnosti pojasnil, da načrtovanim infrastrukturnim projektom v državi ne nasprotuje.

Ob nedavni predstavitvi strategije razvoja prometa v Sloveniji je Gašperšič pojasnil, da tečejo aktivnosti za pripravo finančne konstrukcije in investicijskega programa za drugi tir Koper-Divača, ocenjen na 1,4 milijarde evrov. Minister pričakuje, da bi gradbeno dovoljenje za projekt lahko pridobili do konca prihodnjega leta, izgradnja pa bi se lahko začela v 2016.

Prioritetno se bodo sicer lotili 27 milijonov evrov vredne investicije v izvlečni tir, ki je nekakšna začasna rešitev za drugi tir. Gradbeno dovoljenje zanj pričakujejo spomladi 2015, dela pa naj bi se začela v drugi polovici leta.

Infrastrukturni projekti znotraj Luke se izvajajo pospešeno

V Luki Koper sicer nadaljujejo z drugimi infrastrukturnimi projekti. Tako je projekt potniškega terminala v fazi potrjevanja idejne zasnove in priprav na razpis za izdelavo projektne dokumentacije. V prihodnjem letu bi tako pridobili še gradbeno dovoljenje in v drugi polovici leta, najverjetneje po zaključku sezone potniških ladij, bi pričeli z deli, so pojasnili za STA.

So pa zato zadeve manj dorečene glede novega vhoda za tovornjake. Po informacijah, ki jih imajo v Luki, naj bi se območje novega prehoda, ki je bil predviden po državnem prostorskem načrtu, sprostilo jeseni 2015. Po tem bo potrebno urediti lastništvo nad parcelo oziroma stavbno pravico, pregledati in po potrebi popraviti PGD projektne dokumentacije, pridobiti gradbeno dovoljenje in objaviti razpis za izvedbo del.

V vmesnem času so se v Luki sicer ukvarjali tudi z alternativnimi rešitvami, ki predvidevajo več vhodov oz. alternativne lokacije. Ena od teh, ki je po njihovem mnenju relativno hitro izvedljiva, je vzpostavitev začasnega vhoda neposredno s krožišča bertoške vpadnice, a za nadaljevanje tega projekta v Luki čakajo na soglasje in stavbno pravico z Mestne občine Koper. Na ta vhod, ki bi ga po njihovih ocenah lahko vzpostavili v roku približno leta dni, bi preusmerili vsaj del tovornjakov, namenjenih na kontejnerski in avtomobilski terminal.

Za prebivalstvo zelo občutljivo pa je vprašanje odprtja predora Markovec. Ne glede na to, da projekta hitre ceste s tem ne bo konec, saj se bo nadaljeval s hitro cesto proti Luciji, pa bi odprtje prometa skozi predor bistveno razbremenilo lokalni promet in odprlo možnosti za nov razvoj priobalnega pasu. Nenehni zapleti z izvajalci in pritožbami na razpise so tudi letos poskrbeli za zamik odprtja, ki so ga v vrhu Družbe za avtoceste v RS (Dars) še sredi lanskega leta napovedovali za začetek letošnje turistične sezone.

Predor zgrajen, ne pa tudi povezovalna cesta

Dela v samem predoru so že nekaj časa sicer praktično zaključena, še vedno pa se zapleta okoli izgradnje hitre ceste Koper-Izola, na katero bi se predor navezal. Po sedanjem scenariju naj bi ob ugodnem razpletu na Državni revizijski komisiji (DRK) glede pritožbe na izbor izvajalca lahko dela dokončali spomladi 2015.

Na Darsu so za STA sicer pojasnili, da DRK še ni sprejela odločitve glede razpisa za začetek dokončanja del hitre ceste, pač pa je zadeva še v odločanju.

Zato pa bodo še do konca letošnjega leta asfaltirali priključne krake iz hitre ceste na novo krožišče v Izoli ter tudi samo krožišče, so za STA navedli na izolski občini.

Konec januarja bodo nato promet iz obalne ceste speljali preko krožišča v svoji končni verziji, saj bo ukinjena sedanja začasna navezava na hitro cesto. V januarju pričakujejo tudi gradbeno dovoljenje za povezovalno cesto od novega krožišča s hitre ceste do križišča pri Komunali.

Najprej bo sicer treba zgraditi novo transformatorsko postajo na območju v lasti Petrola, kar se bo zgodilo predvidoma februarja ali marca. Šele po dokončanju nove bo možno porušiti obstoječo transformatorsko postajo Stavbenik, po njeni rušitvi pa bo možno zaključiti gradnjo povezovalne ceste do Komunale.