Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je vse, ki imajo v svetu vpliv, pozval, naj mlade vključijo v vse odločitve, ki jih zadevajo. Mladim bi bilo treba dati prednostno vlogo v razvojnih načrtih, poleg tega pa krepiti partnerstvo z mladinskimi organizacijami. S krepitvijo vloge mladih bi svet po mnenju Bana položil temelje za bolj vzdržno prihodnost novih generacij.

Žal danes številni mladi, predvsem v državah v razvoju, nimajo možnosti pridobiti kakovostne izobrazbe ali dela oz. sodelovati v političnem življenju. Tistim, ki imajo srečo in pridobijo izobrazbo, pa grozi, da bodo ostali brez službe ali končali na slabo plačanih delovnih mestih brez perspektive. Preveč mladih se ne more izviti iz revščine, je poudaril Ban, piše na spletnih straneh ZN.

Posebno zaskrbljenost je Ban izrazil nad usodo mladoletnih deklet, ki jim grozijo diskriminacija, spolno nasilje, zgodnje poroke in neželene nosečnosti.

Da je milijone mladoletnic po svetu prisiljenih v neželene spolne odnose ali poroke, kar povečuje tveganje za nosečnosti, nevarne splave in spolno prenosljive okužbe, med njimi hiv, kot tudi smrt ali invalidnost zaradi poroda, je v svojem sporočilu ob svetovnem dnevu izpostavil tudi izvršni direktor Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA) Babatunde Osotimehin.

Rešitev po mnenju Bana leži v naložbah v zdravje, izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje mladih v kritičnem času prehoda v odraslost. "To bo izboljšalo obete za njihova življenja in našo skupno prihodnost," je poudaril Ban. Da bodo mladi kot usposobljeni in informirani državljani dali celovitejši prispevek svojim skupnostim in državam, je izpostavil tudi Osotimehin.

ZN so 11. julij za svetovni dan prebivalstva razglasili leta 1989

Takrat je bilo po podatkih ZN na svetu 5,2 milijarde prebivalcev, v letu 2014 pa že 7,2 milijarde. V zadnjih 25 letih se je prebivalstvo povečalo za dve milijardi ali 38,5 odstotka oz. v povprečju za nekaj več kot 80 milijonov letno. To je približno toliko prebivalcev, kot jih ima Nemčija, so ob svetovnem dnevu zapisali na državnem statističnem uradu.

Kot so še izpostavili, naj bi se rast svetovnega prebivalstva v prihodnjih letih postopoma upočasnjevala in po ocenah ZN do leta 2050 dosegla okoli 9,6 milijarde, do konca stoletja pa okoli 10,8 milijarde. Skoraj celotno povečanje prebivalstva naj bi prispevale manj razvite države, predvsem iz Afrike.

Tam se je v zadnjih 25 letih najbolj povečalo število ljudi, in sicer za 86 odstotkov, v Evropi pa medtem le za tri odstotke. Sicer v skupini bolj razvitih držav - v Evropi, Severni Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji in na Japonskem danes živi 17 odstotkov prebivalstva, preostalih 83 odstotkov pa v manj razvitih državah.

Strmno naraščanje prebivalstva se končuje

Obdobje strmega naraščanja prebivalstva se očitno končuje, in sicer zaradi zmanjševanja stopnje rodnosti. Ta se je na svetovni ravni v zadnjih 60 letih zmanjšala za polovico - s povprečnih pet živorojenih otrok na žensko v obdobju 1950-1955 na 2,5 otroka v obdobju 2010-2015. Po projekcijah se bo v obdobju 2045-50 znižala na 2,2 otroka na žensko.

V Severni Ameriki in Evropi je celotna stopnja rodnosti padla pod mejo 2,1 otroka na žensko, to je pod vrednost, ki velja za t. i. enostavno stopnjo reprodukcije. Sicer je rodnost najizraziteje upadala v Aziji in Latinski Ameriki, in sicer od obdobja 1950-1955 do obdobja 2010-2015 z nekaj manj kot šest otrok na nekaj več kot dva otroka na žensko.

Te spremembe prinašajo pomembne ekonomske in družbene izzive. Upadanje rodnosti in hkrati čedalje daljša pričakovana življenjska doba ljudi namreč vplivata na starostno strukturo prebivalstva. Povsod po svetu se povečuje delež starejšega prebivalstva (oseb, starih 65 ali več let) in zmanjšuje delež otrok (oseb, starih do 14 let).

Po projekcijah ZN se bo delež starejšega prebivalstva v bolj razvitih državah od 2014 do 2050 povečal s 17 odstotkov na 26 odstotkov, do leta 2100 pa na 29 odstotkov. V manj razvitih državah pa se bo delež starejšega prebivalstva v istem obdobju več kot podvojil, saj se bo povečal s šestih na 14 odstotkov, do konca stoletja pa naj bi se povečal na 21 odstotkov in presegel delež otrok.

Slovenija je imela ob začetku letošnjega leta 2.061.085 prebivalcev, kar je za 0,1 odstotka več kot leto prej. Pri tem se je število slovenskih državljanov zmanjšalo za skoraj 3000 oz. 0,2 odstotka, za približno 5200 oz. 5,7 odstotka pa se je povečalo število tujih državljanov, kažejo podatki državnega statističnega urada. Število slovenskih državljanov se je lani tako med prebivalci Slovenije zmanjšalo že drugo leto zapored.

V Sloveniji manj rojstev

Prebivalstvo Slovenije je 1. januarja letos sestavljalo 1.020.874 moških in 1.040.211 žensk. Delež žensk med slovenskimi državljani, ki sicer že vrsto let zelo počasi upada, je znašal 51,3 odstotka, med tujimi državljani pa je bilo žensk 32,8 odstotka.

V Sloveniji se je v letu 2013 rodilo 21.111 otrok ali 3,8 odstotka manj kot v letu 2012. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila 29 let, kar je šest let več kot leta 1980.

Čedalje več otrok se rodi neporočenim staršem

Delež teh otrok se je od leta 1980 do 2013 povečal s 13,1 odstotka na 58 odstotkov. Povprečna starost neveste ob prvi poroki se je v omenjenem obdobju zvišala z 22,5 na 29,2 leta, povprečna starost ženina pa s 25,5 na 31,5 leta. Število porok na 1000 prebivalcev se je znižalo s 6,5 na tri, kar je med najnižjim številom v Evropi.

V zadnjem četrtletju leta 2013 je upadlo priseljevanje v državo. V Slovenijo se je namreč priselilo 4049 ljudi, kar je za 6,7 odstotka manj kot v enakem obdobju leto prej. Odselili so se 4103 prebivalci, kar je za 2,1 odstotka manj kot leta 2012. Odselilo se je 2075 slovenskih in 2028 tujih državljanov.

Tudi v Sloveniji narašča število starejših prebivalcev, ki po statističnih podatkih predstavljajo približno 17-odstoten delež. Po projekcijah naj bi se ta delež do leta 2060 povečal na skoraj tretjino. Starostnih upokojencev je bilo maja letos več kot 425.000.