Rektorski kandidat, dr. Rado Pišot, ki je na včerajšnjih volitvah prejel 95 glasov elektorjev, je na izredni seji znanstvenega sveta Znanstveno-raziskovalnemu središču Univerze na Primorskem danes zjutraj ponudil svoj odstop z direktorskega mesta. Svet odstopa soglasno ni sprejel, ampak je Pišota pooblastil, da začne postopke preoblikovanja ZRS UP na način, da ZRS ni več polnopravna članica Univerze na Primorskem.
NE GRE ZA VOLITVE, GRE ZA PREŽIVETJE: ZRS zapušča Univerzo na Primorskem
Koper
Od 611 volilnih upravičencev se je volitev včeraj udeležilo 530 volivcev. Marušič je prejel 327, dr. Roberto Biloslavo 105, dr. Rado Pišot 95 glasov.
Dan po rektorskih volitvah, na katerih je zmago že v prvem krogu z 61 odstotki vseh glasov slavil aktualni rektor prof. dr. Dragan Marušič, je svoj odstop ZRS kot direktor ponudil dr. Rado Pišot. “Kot kandidat sem nastopal s podporo znanstvenega sveta ZRS UP in se mi je zdelo po porazu na volitvah prav, da odstopim,” je razloge za odstop na novinarski konferenci razložil Pišot. Znanstveni svet odstopa direktorja ni sprejel, temveč je soglasno sprejel sklep, v katerem Pišotu nalaga, da začne postopke razhoda ZRS z Univerzo na Primorskem. ZRS je tako začel z iskanjem ustreznejšega načina delovanja izven okvirov Univerze na Primorskem.
Razhod Univerze in ZRS je zelo pomenljiv, saj je bil ZRS pred dvajsetimi leti zasnovan prav s ciljem, da zagotovi podlage za delovanje Univerze na Primorskem. Več kot polovica študijskih programov, 41 od 73, ki jih trenutno premore univerza, je nastalo na znanstvenih podlagah ZRS, pomembna je tudi njegova vpetost v lokalno okolje. ZRS je po uspešnem razvoju na pot stagnacije in težav stopil prav s prihodom Marušiča na čelo Univerze, iz ZRS je namreč izhajal tudi Marušičev protikandidat na prejšnjih volitvah, Darko Darovec.
Proračun ZRS na letni ravni znaša 3,5 milijona evrov, kar je po oceni Pišota trikrat več kot premore Inštitut Andreja Marušiča, na katerem dela več ljudi. Na ZRS je zaposlenih 92 oseb, 56 jih je imelo volilno pravico na preteklih rektorskih volitvah. Uspešnost kandidiranja na evropskih projektih ZRS je 25-odstotna, veliko več od slovenskega povprečja, ki znaša 14 odstotkov.
Razhod edina rešitev v nastali situaciji
Kot najbolj optimalno obliko nadaljnjega organiziranja ZRS Pišot vidi pridruženo članstvo univerzi, a ne nujno Univerzi na Primorskem. Z odhodom bi se ZRS po oceni Pišota rešil vseh ovir, ki jih v okviru Univerze trpi njihov razvoj. Znanstveni svet je Pišotu naložil, da se v dani situaciji pogovori z visokošolsko ministrico, predsednikom parlamenta in lokalnimi župani. Želi si, da bi o nastali situaciji spregovorila čim širša zainteresirana javnost.
Kako in na kakšen način bo ZRS izstopil iz Univerze, ta trenutek še ni povsem jasno. Razhod lahko zavrne senat Univerze, ki bi se utegnil ustrašiti omadeževanja imena Univerze, a je to kaj malo verjetno, saj je preoblikovanje delovanja ZRS že večkrat v preteklosti predlagal tudi ponovno izvoljeni rektor Marušič. Univerze na Primorskem v vseh letih delovanja še ni zapustila nobena članica.
327 jih meni, da je delovanje Univerze legitimno
“Po včerajšnjih volitvah nam je jasno, da so dali volivci legitimnost drugačnim standardom, zato se osredotočamo na preoblikovanje in iskanje nove poti ZRS,” je razloge za razhod povzel Pišot, ki je nad rezultatom včerajšnjih volitev razočaran, a kljub številnim namigovanjem, da so bile volitve poneverjene, predvsem z domnevnim kupovanjem glasov, postopkov za razveljavitev volitev ne misli začeti. Bolj kot nad lastnim rezultatom je Pišot razočaran nad 327 volivci, ki so s svojim glasom dali legitimiteto trenutnemu delovanju Univerze, za katerega so štiri leta vsi govorili, da ni pravilno. Pišot je začuden predvsem nad glasovi študentov, ki so v več kot 90 odstotkih glasovali za Marušiča, česar na terenu pred volitvami ni bilo čutiti, večina študentov si je namreč želela sprememb.
PIŠOT O RAZLOGIH ZA RAZHOD ZRS IN UNIVERZE: Univerza na Primorskem; Universita' del Litorale; University of Primorska ovira in onemogoča nadaljnji razvoj ZRS. Več na: http://goo.gl/qa1K7u
Posted by Regional on 6. november 2015
ŽIVELA URBANA KLOBASA!!!! |
15 .11. 2015 ob 01: 00
4
Ena in edina, na vekov veke...
" ... in še dobro , da imamo kranjsko klobaso , po kateri nas končno nekdo prepozna."
Misliš URBANO klobaso?
Misliš URBANO klobaso?
bi se - glede na volilni rezultat - lahko z drugimi besedami reklo vsebini odnosa, ki ga dvotretjinska večina zaposlenih na univerzi goji do rektorskega kandidata darovčistične stranke.
Ej, darovčica, kaj če bi šla namesto SLABEGA oponašanja študentke raje študirat, raziskovat ali pisat znanstveni članek? Po novem, ko se je univerza dokončno otresla funkcije darovčistične krave molznice, bo potrebno za preživetje začeti celo delati; no, morda pa lahko pomagaš Gospe Bivši Direktorjevi končno spacati njen doktorat, z upanjem, da se te za nagrado zaposli kot služkinjo v gospodinjstvu DD - v darovčističnem univerzumu koncepti, kot so avtorstvo, intelektualna lastnina, citiranje itd. tako ali tako dosegajo vrednosti predvčerajšnjim zavržene prazne ribje konzerve.
To pove vse:
Od zmerem rad si lepetal, an zmerem rad si blodu,
an prou use si vedu, an prou nee nisi znal,
dve levi roki mel si, delal pej si samo ?kodu,
ni eudno Gvido, da glih u politiko si ?ou.
Ve? jest se ne spoznam kej prevee na demokraciju,
kako bi lohkor vedu, kera toja stranka je,
kej ee? od zmeram poznu samo enu sem partiju,
an to je tista sej ve?, partija od bri?kule.
Kapiral sem, da ste konzervativno liberalni,
zadr?ano radikalni, levo desne bolj smeri.
Malek rdeei an malek beli, se pravi roza univerzalni,
ee je prou gosto, znate bit tud lila pikeasti.
Jest ostou sem en ?tronco, ti si pej politik ratu
ti od zgora, jest od spoda p'hamo naprej ta svet,
eden slu?i kruh s kravato, drugi pej z lopato,
eden komandira, drugi mora tiho bet.
V easniku sem bral, da maste kar v redi plaeo,
an ee ma? polhno ret, se mora? dosti bot vsrat.
Kar dol poserjeste, dobimo mi odspoda v faeo,
tako je blo od zmeram, kaj se ee elovk lamentat.
Ve? Gvido, mlad politik je glih tak ku mlado prase,
je mieken, lu?tkan, zlat ga ni nankar za en par klobasc,
ma hitro pole ka ga elovk h koritu v ?talo nese,
zredi se, usmradi se an rata z njega velik prasc.
Od zmerem rad si lepetal, an zmerem rad si blodu,
an prou use si vedu, an prou nee nisi znal,
dve levi roki mel si, delal pej si samo ?kodu,
ni eudno Gvido, da glih u politiko si ?ou.
Ve? jest se ne spoznam kej prevee na demokraciju,
kako bi lohkor vedu, kera toja stranka je,
kej ee? od zmeram poznu samo enu sem partiju,
an to je tista sej ve?, partija od bri?kule.
Kapiral sem, da ste konzervativno liberalni,
zadr?ano radikalni, levo desne bolj smeri.
Malek rdeei an malek beli, se pravi roza univerzalni,
ee je prou gosto, znate bit tud lila pikeasti.
Jest ostou sem en ?tronco, ti si pej politik ratu
ti od zgora, jest od spoda p'hamo naprej ta svet,
eden slu?i kruh s kravato, drugi pej z lopato,
eden komandira, drugi mora tiho bet.
V easniku sem bral, da maste kar v redi plaeo,
an ee ma? polhno ret, se mora? dosti bot vsrat.
Kar dol poserjeste, dobimo mi odspoda v faeo,
tako je blo od zmeram, kaj se ee elovk lamentat.
Ve? Gvido, mlad politik je glih tak ku mlado prase,
je mieken, lu?tkan, zlat ga ni nankar za en par klobasc,
ma hitro pole ka ga elovk h koritu v ?talo nese,
zredi se, usmradi se an rata z njega velik prasc.
Po objavi rezultatov četrtkovih rektorskih volitev na primorski univerzi, na katerih je slavil Dragan Marušič, je eden od njegovih protikandidatov še nekoliko zaostril držo. Direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Rado Pišot, ki je med tremi kandidati prejel najmanj glasov, je včeraj napovedal možnost (delne) odcepitve ZRS od univerze. »Na izredni seji znanstvenega sveta smo potrdili sklep, po katerem bomo začeli preučevati možnosti preoblikovanja te članice in skušali najti novo pot,« je naznanil. Možnosti vidi v pridruženem članstvu, ki bi s samostojnim upravnim odborom članici prineslo več avtonomije, ne izključuje pa niti preoblikovanja v povsem samostojen zavod, kar je ZRS nekoč že bil. A v tem primeru bi se niti z univerzo preveč razrahljale, pravi Pišot, tega pa si pravzaprav ne želijo.
Vse prošnje zavrnjene
Na vprašanje, ali ga pri takšnih napovedih vendarle ne žene človeška užaljenost ob porazu, je odgovoril, da so razmišljanja o novem modelu ZRS stara že nekaj mesecev. »Pristojno ministrstvo smo že nekaj časa opozarjali, da rektor s svojim načinom delovanja v vseh pogledih zavira razvoj ZRS. Tudi zadnjih 40 zaposlitev tik pred volitvami nas je razjezilo zato, ker so naše prošnje po novih zaposlitvah vedno znova zavrnjene.« Dodal je: »Ne gre za mojo željo, ampak za željo raziskovalcev.«
Pišot je znanstvenemu svetu na jutranji izredni seji sicer ponudil tudi svoj odstop. »Glede na to, da moja kandidatura, pri kateri me je podprl znanstveni svet, ni bila uspešna, se mi je zdela to pravilna poteza.« Znanstveni svet je njegov odstop na anonimnem glasovanju soglasno zavrnil, kar vidi kot zaupnico za nadaljnje delo – pa tudi za vztrajanje v svoji opozicijski drži.
Univerza: Pišot ni ZRS
Marušič ne Pišotovih potez ne svoje prepričljive zmage še vedno ne želi komentirati. Na univerzi pravijo, da bodo uradni rezultati potrjeni predvidoma na ponedeljkovi seji senata, do takrat pa o izidu ne bodo razpravljali. Na vprašanje, kako rektor komentira Pišotove napovedi, je njegov pomočnik Gregor Kos pomenljivo zapisal: »Rado Pišot ni ZRS, kar so jasno pokazali včerajšnji rezultati. Dejanj posameznikov Univerza na Primorskem ne komentira.«
Marušič je na četrtkovih volitvah prejel skoraj 62 odstotkov glasov, predavatelj na fakulteti za menedžment Roberto Biloslavo nekaj več kot 20 odstotkov, Pišot pa slabih 18 odstotkov. bs
Vse prošnje zavrnjene
Na vprašanje, ali ga pri takšnih napovedih vendarle ne žene človeška užaljenost ob porazu, je odgovoril, da so razmišljanja o novem modelu ZRS stara že nekaj mesecev. »Pristojno ministrstvo smo že nekaj časa opozarjali, da rektor s svojim načinom delovanja v vseh pogledih zavira razvoj ZRS. Tudi zadnjih 40 zaposlitev tik pred volitvami nas je razjezilo zato, ker so naše prošnje po novih zaposlitvah vedno znova zavrnjene.« Dodal je: »Ne gre za mojo željo, ampak za željo raziskovalcev.«
Pišot je znanstvenemu svetu na jutranji izredni seji sicer ponudil tudi svoj odstop. »Glede na to, da moja kandidatura, pri kateri me je podprl znanstveni svet, ni bila uspešna, se mi je zdela to pravilna poteza.« Znanstveni svet je njegov odstop na anonimnem glasovanju soglasno zavrnil, kar vidi kot zaupnico za nadaljnje delo – pa tudi za vztrajanje v svoji opozicijski drži.
Univerza: Pišot ni ZRS
Marušič ne Pišotovih potez ne svoje prepričljive zmage še vedno ne želi komentirati. Na univerzi pravijo, da bodo uradni rezultati potrjeni predvidoma na ponedeljkovi seji senata, do takrat pa o izidu ne bodo razpravljali. Na vprašanje, kako rektor komentira Pišotove napovedi, je njegov pomočnik Gregor Kos pomenljivo zapisal: »Rado Pišot ni ZRS, kar so jasno pokazali včerajšnji rezultati. Dejanj posameznikov Univerza na Primorskem ne komentira.«
Marušič je na četrtkovih volitvah prejel skoraj 62 odstotkov glasov, predavatelj na fakulteti za menedžment Roberto Biloslavo nekaj več kot 20 odstotkov, Pišot pa slabih 18 odstotkov. bs
Koper – Na današnjih predčasnih volitvah za novega rektorja Univerze na Primorskem je volilo kar 218 od 611 volilnih upravičencev. Po eni strani to kaže na veliko angažiranost volivcev, rektorski kandidat Rado Pišot pa meni, da volivci s tem želijo skriti svoje volilne opredelitve.
Rado Pišot nam ni znal natančno povedati, kako je bilo poskrbljeno za glasovnice na predčasnih volitvah na vseh prejšnjih volitvah. Povedal pa je, da sta si s kandidatom Robertom Biloslavom prizadevala za pečatenje skrinjice in strogo varovanje oddanih volilnih lističev. V rektoratu nam je Gregor Kos odgovoril, da je za varnost oddanih glasovnic ustrezno poskrbljeno, skladno z dokumenti, ki opredeljujejo delo volilne komisije in volilnih odborov. Zdi se, da želita kandidata Pišot in Biloslavo s poudarjanjem varnega ravnanja z glasovnicami opozoriti na domnevne nepravilnosti, s pomočjo katerih naj bi želel sedanji rektor Dragan Marušič ponovno osvojiti rektorsko verigo.
Kandidat Pišot očita vrsto nepravilnosti
Pišot navaja še več drugih, po njegovem mnenju nesprejemljivih okoliščin. Očita, da v volilni komisiji, ki ji predseduje Tomaž Pisanski, ni nobenega člana Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS), da je volilna komisija dobila tri odprte kuverte treh kandidatov za rektorja (namesto zaprtih) in da so zaposleni na Turistici predlagali organizacijo le enega skupnega volišča za Turistico in za fakulteto za zdravstvo, medtem ko je rektor postavil na vsaki članici po eno volišče. »Tako je lažje razbrati, katerega od rektorjev so zaposleni na posamezni članici na volitvah podprli. Takšen podatek lahko koristi tistemu, ki se želi kakor koli maščevati na volitvah nenaklonjeni članici,« trdi Pišot, ki je prepričan, da je velika udeležba na predčasnih volitvah posledica želje, da bi zaposleni skrili svoje preference, ker vsi volijo na enem mestu. Pišotu se prav tako zdi neprimerno, da je število elektorjev študentov odvisno od števila zaposlenih na fakulteti, in ne od števila študentov na fakulteti. Tako je na Pedagoški fakulteti v Kopru, denimo, približno trikrat več študentov kot na Famnitu, pa imajo študenti PEF manj elektorjev, ker je na njihovi fakulteti manj zaposlenih.
Pišot se tudi sprašuje, zakaj je rektor Marušič tik pred volitvami (od 1. oktobra do konca tega leta) začasno zaposlil 27 profesorjev in raziskovalcev. »Ko bom jaz rektor, bodo volilno pravico imeli samo tisti, ki so najmanj 30- ali 50-odstotno zaposleni na univerzi, in postavili bomo možnost odpoklica rektorja,« je dejal Pišot, ki pa je priznal, da velika večina njegovih pripomb leti na volilni sistem, kakršen je veljal že na prejšnjih rektorskih volitvah in jih ni postavil sedanji rektor.
Rektor Dragan Marušič nam na naša vprašanja danes ni hotel odgovarjati, ker se mu kot kandidatu za rektorja to ni zdelo primerno.
Rado Pišot nam ni znal natančno povedati, kako je bilo poskrbljeno za glasovnice na predčasnih volitvah na vseh prejšnjih volitvah. Povedal pa je, da sta si s kandidatom Robertom Biloslavom prizadevala za pečatenje skrinjice in strogo varovanje oddanih volilnih lističev. V rektoratu nam je Gregor Kos odgovoril, da je za varnost oddanih glasovnic ustrezno poskrbljeno, skladno z dokumenti, ki opredeljujejo delo volilne komisije in volilnih odborov. Zdi se, da želita kandidata Pišot in Biloslavo s poudarjanjem varnega ravnanja z glasovnicami opozoriti na domnevne nepravilnosti, s pomočjo katerih naj bi želel sedanji rektor Dragan Marušič ponovno osvojiti rektorsko verigo.
Kandidat Pišot očita vrsto nepravilnosti
Pišot navaja še več drugih, po njegovem mnenju nesprejemljivih okoliščin. Očita, da v volilni komisiji, ki ji predseduje Tomaž Pisanski, ni nobenega člana Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS), da je volilna komisija dobila tri odprte kuverte treh kandidatov za rektorja (namesto zaprtih) in da so zaposleni na Turistici predlagali organizacijo le enega skupnega volišča za Turistico in za fakulteto za zdravstvo, medtem ko je rektor postavil na vsaki članici po eno volišče. »Tako je lažje razbrati, katerega od rektorjev so zaposleni na posamezni članici na volitvah podprli. Takšen podatek lahko koristi tistemu, ki se želi kakor koli maščevati na volitvah nenaklonjeni članici,« trdi Pišot, ki je prepričan, da je velika udeležba na predčasnih volitvah posledica želje, da bi zaposleni skrili svoje preference, ker vsi volijo na enem mestu. Pišotu se prav tako zdi neprimerno, da je število elektorjev študentov odvisno od števila zaposlenih na fakulteti, in ne od števila študentov na fakulteti. Tako je na Pedagoški fakulteti v Kopru, denimo, približno trikrat več študentov kot na Famnitu, pa imajo študenti PEF manj elektorjev, ker je na njihovi fakulteti manj zaposlenih.
Pišot se tudi sprašuje, zakaj je rektor Marušič tik pred volitvami (od 1. oktobra do konca tega leta) začasno zaposlil 27 profesorjev in raziskovalcev. »Ko bom jaz rektor, bodo volilno pravico imeli samo tisti, ki so najmanj 30- ali 50-odstotno zaposleni na univerzi, in postavili bomo možnost odpoklica rektorja,« je dejal Pišot, ki pa je priznal, da velika večina njegovih pripomb leti na volilni sistem, kakršen je veljal že na prejšnjih rektorskih volitvah in jih ni postavil sedanji rektor.
Rektor Dragan Marušič nam na naša vprašanja danes ni hotel odgovarjati, ker se mu kot kandidatu za rektorja to ni zdelo primerno.
Prednost, s katero je Dragan Marušič ugnal svoja protikandidata, njegovi zmagi daje legitimnost in njegovemu položaju na čelu univerze trdno moč. Spremembe statuta tik pred začetkom volilnih opravil, nenavadne zaposlitve v zadnjem trenutku, predkazenski in korupcijski postopki pa ta trdni položaj slabijo in če bo hotel s sebe sprati sume, bo moral Marušič svojo kredibilnost in poštenost v prihodnjih štirih letih še dokazati. Začel je zelo slabo, a tudi njegovi kritiki se niso odrezali veliko bolje. Med rektorjevim trmastim molkom in njihovim užaljenim nizanjem meglenih obtožb je ena sama velika žalost.
Najbrž bodo res šele pravnomočno zaključeni postopki pokazali, kdo ima prav: tisti, ki trdijo, da je Marušič avtokratski in manipulativen, oni, ki vztrajajo, da ga nasprotniki neupravičeno blatijo in mu onemogočajo delo. Ali morda oboji.
Medtem pa primorski akademski prostor čaka vprašanje, zakaj in kako se lahko sploh zgodita “marušič in pišot”. Kako se lahko mešanica pohlepa in pomanjkanja samokritičnosti ter ljubezni do lastnega udobja in nenačelnost povežejo v uničujočo kombinacijo, ki zruši ustanovo. Kajti z napovedanim izstopom znanstveno raziskovalnega središča se začenja prav to: klavrni razpad univerze, ki je bila ustanovljena s plemenitimi cilji.
Dogajanje na najmlajši od državnih univerz pa bi moralo biti, upoštevajoč vse ostale afere in nizkotnosti, ki so se v zadnjih letih nanizale v slovenskem visokem šolstvu, tudi zadnji alarm za nacionalni akademski prostor. Ki se bo moral soočiti s tem, da je univerzitetna avtonomija očitno le še prazna floskula, da na državnih ustanovah, privezanih na proračunske jasli, zmagujejo politični interesi ter da družbi, ki se krha na vseh ravneh, prav najbolj izobraženi dajejo najslabši zgled.
Če se profesorji ne bodo zbrali in obrnili krmila ter bodo uspeli potopiti barko, bo mirno moč zaključiti, da je univerza umrla od sramote.
Najbrž bodo res šele pravnomočno zaključeni postopki pokazali, kdo ima prav: tisti, ki trdijo, da je Marušič avtokratski in manipulativen, oni, ki vztrajajo, da ga nasprotniki neupravičeno blatijo in mu onemogočajo delo. Ali morda oboji.
Medtem pa primorski akademski prostor čaka vprašanje, zakaj in kako se lahko sploh zgodita “marušič in pišot”. Kako se lahko mešanica pohlepa in pomanjkanja samokritičnosti ter ljubezni do lastnega udobja in nenačelnost povežejo v uničujočo kombinacijo, ki zruši ustanovo. Kajti z napovedanim izstopom znanstveno raziskovalnega središča se začenja prav to: klavrni razpad univerze, ki je bila ustanovljena s plemenitimi cilji.
Dogajanje na najmlajši od državnih univerz pa bi moralo biti, upoštevajoč vse ostale afere in nizkotnosti, ki so se v zadnjih letih nanizale v slovenskem visokem šolstvu, tudi zadnji alarm za nacionalni akademski prostor. Ki se bo moral soočiti s tem, da je univerzitetna avtonomija očitno le še prazna floskula, da na državnih ustanovah, privezanih na proračunske jasli, zmagujejo politični interesi ter da družbi, ki se krha na vseh ravneh, prav najbolj izobraženi dajejo najslabši zgled.
Če se profesorji ne bodo zbrali in obrnili krmila ter bodo uspeli potopiti barko, bo mirno moč zaključiti, da je univerza umrla od sramote.
Nenazadnje je zmagal Marušič in se lahko uresniči le ena napoved:
"Oster in prodoren, ameriške tekmovalnosti in meritokracije vajeni Marušičev um lahko z načelom svetovljanstva in lastne odličnosti zdrsne v prazno samozadovoljstvo. In univerzo pahne v brezplodno izolacijo. ...ne glede na to, kdo bo zmagal, trije kandidati potrebujejo drug drugega. Če se ne bodo sposobni vrniti k svojemu skupnemu idealu, bo čez dvajset let Koper imel le spomine, malo boljšo Ljudsko univerzo in skupino zagrenjenih starcev."
"Oster in prodoren, ameriške tekmovalnosti in meritokracije vajeni Marušičev um lahko z načelom svetovljanstva in lastne odličnosti zdrsne v prazno samozadovoljstvo. In univerzo pahne v brezplodno izolacijo. ...ne glede na to, kdo bo zmagal, trije kandidati potrebujejo drug drugega. Če se ne bodo sposobni vrniti k svojemu skupnemu idealu, bo čez dvajset let Koper imel le spomine, malo boljšo Ljudsko univerzo in skupino zagrenjenih starcev."
Pa jo citirajmo do konca: Pišotova komunikacijska spretnost in sposobnost ugajati ter Biloslavovo miroljubno iskanje razumnih rešitev pa lahko postanejo gnilo kompromisarstvo.
Regional priporoča
Zadnje z obale
Več kronike
ZNANO, KDO JE OBJAVIL KOMENTAR Z GROŽNJO NAPADA NA ŠOLE: Gre za 30-letnika s tega konca Slovenije
N.J.
-
18.5.2024 ob 10:58
Več trendov
Novo iz Slovenije
KAJ VSE SE DOGAJA V NAŠIH GOSTILNAH? Inšpektorji začasno zaprli pet obratov
N.J.
-
18.5.2024 ob 09:57
PET KLJUČNIH KORAKOV ZA VARNOST: Veste, kako pravilno namestiti čelado? (FOTO)
N.J.
-
18.5.2024 ob 09:36
NA TERMOMETRIH TUDI DO 27 STOPINJ CELZIJA: Le še danes suho, potem pa plohe in nevihte
N.J.
-
18.5.2024 ob 09:24