Generalna skupščina ZN je leta 2012 določila 20. marec kot Svetovni dan sreče in Mreža za rešitve trajnostnega razvoja, ki jo vodi ameriški ekonomist Jeffrey Sachs na vsakih 18 mesecev pripravi analizo na podlagi podatkov Gallupove svetovne raziskave sreče.

V četrtek je bila objavljena tretja analiza na podlagi podatkov od leta 2012 do leta 2014. Prejšnja analiza objavljena leta 2013 je zajemala obdobje od 2010 do 2012. Prva analiza z drugačno metodologijo brez uvrstitev je bila objavljena leta 2012.

Dejavniki, ki prinašajo srečo

Znanstveniki pri ugotavljanju sreče za izdelavo lestvice in ocenjevanje držav upoštevajo različne dejavnike. To so BDP oziroma bogastvo, pričakovana življenjska doba, dojemanje korupcije, dojemanje osebnih svoboščin, dobrodelnost in radodarnost ljudi v posamezni državi.

Glede na to je jasno, da so pri vrhu države z visokim dohodkom, daljšo življenjsko dobo in kjer ljudje niso sebični ter menijo, da so svobodni, njihovi državni uradniki pa niso skorumpirani. Jeffrey Sachs je dejal, da bogastvo samo po sebi ni ključnega pomena za srečo, sicer bi bile ZDA višje kot na 15. mestu.

Švica zrinila Dansko

Od lani je prišlo do spremembe na vrhu, saj je Švica tokrat s prvega mesta zrinila Dansko, ki se je uvrstila na tretje mesto za Islandijo. Prvo deseterico držav, kjer živijo najbolj srečni ljudje na svetu, zaokrožujejo Norveška, Kanada, Finska, Nizozemska, Švedska, Nova Zelandija in Avstralija.

Na dnu lestvice so Togo, Burundi, Ruanda, Sirija in Benin. Študija je prav tako ugotavljala, kako je zadnja finančna kriza vplivala na srečo po svetu, in akademiki so ugotovili, da globina krize ni nujno povezana z manj sreče. Grška sreča je sicer najbolj opazno padla, pa tudi Italijani in Španci so manj veseli, vendar pa je kriza hudo prizadela tudi Islandijo, ki je na visokem drugem mestu.

Študija je prav tako ugotovila, da so ženske malce bolj zadovoljne oziroma srečne z življenjem kot pa moški, prav tako to velja za mlade v primerjavi s starejšimi.