"Evropa je varuhinja miru. Hvaležni bi morali biti, da živimo na mirni celini, kar je omogočila EU. Zato bolj spoštujmo EU. Nehajmo blatiti njeno ime," je pozval Juncker. Kot že velikokrat, je znova pozval, da EU ne sme biti le globalna plačnica, temveč tudi globalna igralka, pri čemer se je odločno zavzel za multilateralizem. Izpostavil je pomen enotnosti, ko gre za Zahodni Balkan – enkrat za vselej, saj bodo sicer "naše sosedstvo oblikovali drugi". Širitev je bila in ostaja zgodba o uspehu, je še poudaril.

Šef komisije je takoj uvodoma pojasnil, da to ne bo govor o njegovi zapuščini, temveč o delu, ki se nadaljuje. V tem duhu je predstavil niz konkretnih predlogov, med njimi pričakovano predlog za utrditev zunanje meje in ukinitev premikanja ure. Za okrepitev zaščite zunanje meje je predlagal ojačanje evropske mejne in obalne straže, ki šteje sedaj okoli 1500 pripadnikov, z "dodatnimi 10.000 varuhi meje do leta 2020".

"Članice naj same odločijo, ali bodo njihovi državljani živeli v poletnem ali zimskem času," je dejal ob najavi predloga za ukinitev premikanja ure dvakrat na leto. V vrsti predlogov je tudi razširitev pristojnosti evropskega javnega tožilstva, tako da bo ta poleg pregona kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU, vključeval tudi teroristična kazniva dejanja.

Predlog utrditve meje do leta 2020

Utrditev zunanje meje EU z novo stalno enoto 10.000 pripadnikov mejne straže z izvršnimi pristojnostmi in lastno opremo do leta 2020, kar je danes predlagal Juncker, naj bi delovala tako vzdolž zunanje meje EU kot zunaj unije. To je ena od današnjih pobud na področju migracij, ki jih v komisiji opisujejo kot "zadnje elemente za kompromis o reformi na področju migracij in meje".

Evropski mejni in obalni straži, naslednici oziroma nadgradnji agencije za meje Frontex, naj bi po predlogu razširili pristojnosti, a še vedno naj bi služila v podporo članicam, ne pa prevzela njihove odgovornosti pri upravljanju zunanje meje in vračanja nezakonitih migrantov.

Predlog predvideva, da ima agencija za mejno in obalno stražo lastno osebje in opremo, kot so plovila, letala in vozila, ter da lahko njeni člani pod nadzorom članice, kjer so nameščeni, izvajajo naloge, ki terjajo izvršne pristojnosti, na primer preverjanje identitete in odločanje o vstopu ljudi na zunanji meji v državo.

Poleg organizacije in financiranja skupnih operacij vračanja nezakonitih migrantov bo lahko agencija po novem predlogu pomagala tudi pri izvajanju postopkov vračanja v članicah, na primer s pripravo odločb o vračanju za nacionalne oblasti.

Agencija bi po novem predlogu lahko po predhodnem dogovoru z zadevno članico delovala tudi zunaj EU, tako v sosednjih državah kot širše. Nadgradnja evropske mejne in obalne straže naj bi v obdobju 2019–2020 stala 1,3 milijarde evrov, v okviru naslednjega večletnega proračuna za obdobje 2021–2027 pa je zanjo predlaganih 11,3 milijarde.

Drugi predlog predvideva krepitev načrtovane evropske azilne agencije z ustreznim mandatom, orodji in finančnimi sredstvi, tako da bodo lahko pod nadzorom članice gostiteljice izvajali vse naloge, potrebne za sprejem in obravnavo prebežnikov. Za leti 2019 in 2020 komisija predlaga 321 milijonov evrov, za obdobje 2021–2027 pa 1,25 milijarde.

Vzpostavitev evropske azilne agencije predvideva predlog komisije iz leta 2016, ki še ni potrjen. Po njem naj bi obstoječi evropski azilni urad (EASO) preobrazili v pravo evropsko azilno agencijo z razširjenim mandatom, tako da bi lahko bolje pomagala članicam pri soočanju z migracijskimi pritiski, tudi s hitro napotitvijo azilnih strokovnjakov. "Evropska mejna in obalna straža ter bodoča azilna agencija bosta lahko zagotavljali solidarnost EU na terenu ob vsakem času in v vseh okoliščinah ob popolnem spoštovanju pristojnosti članic," je zatrdil komisar za migracije Dimitris Avramopulos.

Druge pobude se nanašajo na ciljni pregled direktive o vračanju, da bi pospešili postopke vračanja, bolje preprečevali pobege in nezakonita sekundarna gibanja ob popolnem spoštovanju človekovih pravic, ter na krepitev zakonitih poti v Evropo. O teh novih pobudah bodo ta mesec na neformalnem srečanju v Salzburgu razpravljali voditelji članic EU. Njihov namen je olajšati iskanje kompromisa o prenovi evropskega azilnega sistema, ki je v slepi ulici zaradi nestrinjanja glede obveznih begunskih kvot.

Za okrepitev zaščite zunanje meje je predlagal ojačanje evropske mejne in obalne straže, ki šteje sedaj okoli 1500 pripadnikov, z "dodatnimi 10.000 varuhi meje do leta 2020".