Iz osmih vrelcev tople vode pod morjem med Izolo in rtom Ronek izvira voda s temperaturo okoli 30 stopinj Celzija in vonjem po žveplu. Njeno toploto so doselj merili le na površini, kjer ima nekoliko ohlajena 29,3 stopinje.

O izolskem izviru je sicer že leta 1650 škof iz Novigrada Giacomo Filippo Tommasini zapisal, da zdravi kostne in kožne bolezni, srbečico, bolezni jeter in črevesja. Če so izolski vrelci podobni tistim v Istrskih toplicah, bi jih lahko uporabljali za zdravljenje revmatičnih in dermatoloških obolenj, pa za bolezni zgornjih dihal, za ginekološke potrebe ter za rehabilitacijo nasploh.

Najmočnejši izvir so že v začetku 19. stoletja uporabili za termalno zdravilišče, lahko preberemo v Geografskem obzorniku. To je bila prva turistična ponudba na Obali sploh. Pred skoraj 200 leti so tako s pravimi turističnimi plakati vabili Tržačane na enodnevno potovanje s kopanjem v termalnem zdravilišču. Vodo so sicer morali dodatno ogrevati.

Zgradili so dve zdravilišči, a sta obe propadli že po nekaj desetletjih. Po nekaterih navedbah naj bi največji vrelec usahnil ob miniranju med gradnjo tovarne Delamaris, po drugih naj bi bilo predrago dodatno ogrevanje vode. Slednje potrjujejo tudi dokumentirani zapisi. Vida naj bi bila namreč premalo “vrilla”, le med 23 in 27 stopinjami Celzija. V stavbi zdraviliškega hotela je tako leta 1888 že delovala francoska tovarna za predelavo rib, kasneje znana kot Ampelea.

Namesto zdravilišča tovarna. Začetki Delamarisa.

A izolski izviri ostajajo zanimivi. Z njihovimi geotermalnimi potenciali se danes ukvarja koprsko podjetje Harpha Sea. Raziskave, ki so jih opravili, kažejo, da je na liniji med Izolo in Debelim rtičem deset vrelcev tople vode s temperaturo okoli 30 stopinj Celzija. A v večjih globinah pričakujejo tudi 60 in več stopinj. Pri Gradežu, denimo, imajo vrtino globoko več kot 3000 metrov, od koder črpajo vodo s temperaturo od 42 do 45 stopinj Celzija.