ITF v letu 2012 zbral 21 milijonov dolarjev

Svet

 ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti je tudi v letu 2012 nadaljevala z uspešnim delovanjem in je za svoje dejavnosti od donatorjev zbrala dobrih 21 milijonov dolarjev. Namenila jih je za številne aktivnosti, ki vodijo h krepitvi varnosti ljudi na območjih, prizadetih v oboroženih konfliktih.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor ITF Dorijan Maršič, je ustanova v letu 2012 svoje aktivnosti izvajala v 18 državah: Albaniji, Armeniji, Azerbajdžanu, Belorusiji, BiH, na Zelenortskih otokih, Hrvaškem, v Egiptu, Palestini, Ukrajini, Iraku, na Kosovu, v Libanonu, Libiji, Litvi, Makedoniji, Črni gori in Srbiji.

Med državami, ki najbolj potrebujejo pomoč in kamor največ denarja namenjajo tudi donatorji, na prvem mestu že vsa leta ostaja BiH, kjer je ITF lani očistil in pregledal 4,8 milijona kvadratnih metrov onesnaženega območja. Sledijo ji Srbija, Hrvaška, Libanon, Kosovo in druge države.

Želijo povečati varnost ljudi

Eden od strateških ciljev ITF je tudi zmanjšanje ogroženosti človekove varnosti, zato ustanova poskuša vedno več sredstev namenjati tudi drugim aktivnostim, ki niso neposredno povezane s posledicami min in drugih eksplozivnih ostankov vojn. Tako je lani 4,6 milijona dolarjev namenila za uničenje konvencionalnega orožja v BiH, Albaniji, Črni gori, Bolgariji in Litvi.

ITF je v letu 2012 končal čiščenje območja Gerdec v Albaniji, kjer je leta 2008 eksplodiralo vojaško skladišče. Prav tako je končal čiščenje neeksplodiranih ubojnih sredstev po eksploziji skladišča orožja Čelepočene v Bolgariji, navajajo v ITF.

V ustanovi namenjajo tudi vse več sredstev za zmanjšanje ogroženosti človekove varnosti zaradi nepričakovanih dogodkov. Tako so 2,8 milijona dolarjev namenili za pomoč žrtvam konfliktov v Gazi, Libiji, Egiptu, Iraku, BiH in Belorusiji ter za projekte usposabljanja, vzpostavitev telemedicine, nakup opreme in drugo.

Pridobivanje sredstev otežuje kriza

Maršič je pohvalil odlično sodelovanje z donatorsko skupnostjo, je pa hkrati priznal, da je pridobivanje sredstev zaradi krize težje kot še nikoli doslej. Med donatorji je 95 odstotkov javnih ustanov, med katerimi je 30 vlad, Program ZN za razvoj (UNDP), agencije ZN za razminiranje (Unmas) in številne lokalne skupnosti. Preostanek sredstev pridobijo od zasebnih donatorjev, nevladnih in humanitarnih organizacij, podjetij in posameznikov.

ITF poleg 15-letnice delovanja te dni obeležuje tudi 4. april - mednarodni dan boja proti minam. Ustanova tudi letos pripravlja akcijo Posodi svojo nogo, ki poziva k prepovedi uporabe protipehotnih min in solidarnosti z žrtvami min. Kampanji, za katero so posneli video, ki je objavljen na portalu YouTube, so se pridružili številni znani obrazi, med njimi predsednik republike Borut Pahor, igralec Rade Šerbedžija in glasbenik Vlado Kreslin.

ITF, ki je po besedah državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Boža Cerarja eden najuspešnejših projektov slovenske zunanje politike, je leta 1998 ustanovila slovenska vlada, njegov prvotni namen pa je bil pomagati BiH pri odstranjevanju protipehotnih min po končani vojni v 90. letih prejšnjega stoletja.

Ustanova je v 15 letih zbrala skoraj 376 milijonov dolarjev in očistila skoraj 123 milijonov kvadratnih metrov minsko onesnaženih območij.

Več iz rubrike Družba:

Zavarujemo zaradi prijateljev

Bencin od polnoči dražji, cena dizla nespremenjena

Hrvaško v petih letih zapustilo 50.000 mladih

Deli novico: