V SDS pravosodnemu ministru očitajo zavajanje javnosti glede ravnanja protikorupcijske komisije v primeru suma pranja denarja preko NLB ter da je s svojimi dejanji povzročil izgubo zaupanja v funkcijo ministra in pravosodje. "Njegova odgovornost je tako subjektivna kot objektivna," je povedal poslanec Branko Grims.

Očitajo mu tudi opustitev primernih ravnanj, ko gre za imenovanja in kadrovske rešitve, v katerih sodeluje ministrstvo za pravosodje, ter negativen odnos do drugih deležnikov, ko gre za usklajevanje zakonov. Pri tem navajajo novelo zakona o kazenskem postopku. Ministru očitajo tudi odgovornost zaradi nepriprave ustrezne zakonodaje na področju pravosodja, ki "bi omogočala celostno reformo pravosodja, prilagojeno standardom EU".

Kaj odgovarja Klemenčič?

Klemenčič se strinja, da so sum pranja denarja v NLB ter s tem povezane transakcije škandalozni in zaskrbljujoči z vidika delovanja državnih institucij. Parlamentarni preiskovalni komisiji sta pri razkrivanju teh dejstev po njegovem mnenju opravili pomembno delo, "žal pa se zdi, da se je, namesto za epilog in resnico, SDS odločila za prikrivanje in svojevrstno interpretacijo dejstev za politično obračunavanje z menoj", je zapisal v odzivu na interpelacijo.

Ta po njegovih besedah prihaja v pravem času za razpravo o reformah v pravosodju, o tem "kaj vse se je na tem področju v zadnjih treh letih naredilo, kaj bi še bilo treba storiti in kdo z njimi misli resno in kdo ne". V koaliciji so ob interpelaciji Klemenčiča izpostavili zlasti "ljubezenski" odnos SDS do ministra. V DeSUS bodo interpelacijo še preučili, v SMC in SD ministru obetajo podporo.

Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer se je v izjavi novinarjem v DZ zahvalila vlagateljici interpelacije za priložnost, da bodo lahko povedali, kaj je Klemenčič naredil za izboljšanje pogojev za pravno državo. Prav tako bo minister lahko povedal, kje je naletel na ovire ter kaj posamezne stanovske organizacije počnejo za to, da do izboljšanja pravosodnega sistema na nekaterih mestih ne bi prišlo.

"Ljubezenskih zgodb med Goranom in Janezom je zdaj že dovolj"

Vse drugo, "kar zadeva osebnih težav in stisk, ki jih ima prvak SDS Janez Janša z ministrom, pa žal ne more in ne sme biti v demokraciji stvar interpelacije". Po ocenah poslanca DeSUS Petra Vilfana interpelacija glede na "odprto fronto" med SDS in Klemenčičem od začetka mandata po poslančevem mnenju ni presenečenje. Prav tako ni presenečenje glede na predvolilni čas.

Nanj je spomnil tudi poslanec SD Jan Škoberne in ocenil, da bo SDS pač začela s standardnim postopkom inflacije interpelacij. Interpelacijo je pospremil z besedami, da je bilo "ljubezenskih zgodb med Goranom in Janezom zdaj že dovolj". Ocenjuje pa, da tako obsežne reforme pravosodja ni opravil še noben minister, zato ima v tem pogledu Klemenčič podporo SD.

V opoziciji je slišati kritike do pravosodnega ministra, a za zdaj načelno podporo interpelaciji napoveduje le NSi. Po besedah vodje poslancev te stranke Mateja Tonina jih moti zlasti delo na področju pregona bančnega kriminala, kjer da smo priča veliki neučinkovitosti pravosodnega sistema.

Poslanec Levice Matej T. Vatovec je ocenil, da je verjetno veliko drugih razlogov, zaradi katerih bi lahko ministra interpelirali, ne pa osebni spor med Klemenčičem in Janšo. Med drugim minister ni prinesel reform, meni Vatovec.

V Zavezništvu in poslanski skupini nepovezanih poslancev se bodo po besedah poslanke Alenke Bratušek o podpori interpelaciji odločili, ko jo bodo temeljito proučili. "Lahko pa načeloma v imenu Zavezništva povem, da interpelacij v zadnji polovici leta delovanja vlade ne podpiramo, ker se z interpelacijo ne more spremeniti nič več," je dejala.

Ker reforme ni, po besedah Grimsa pravosodje deluje tako, da ustvarja prvorazredne in drugorazredne državljane. Tudi komentarji drugih so šli v smer, da primer zbuja občutek, da pred sodiščem niso vsi enaki, kar krni ugled pravosodja. Poslanec Škoberne pa je menil, da bi se na to temo moral sestati Državnotožilski svet. Interpelacija proti Klemenčiču je sicer že deseta interpelacija, uperjena proti članom vlade Mira Cerarja.