Google je na isto sodišče Fisa, ki je bilo ustanovljeno v času hladne vojne za nadzor nad tujimi vohuni, danes pa večinoma potrjuje vladne prošnje za prisluškovanja in nadzor v okviru vojne proti terorizmu, podobno prošnjo vložilo že junija. Sedaj jo je dopolnil z zahtevo, da želi objaviti podrobno statistiko o zahtevah vlade in željo, naj bodo zaslišanja o tem javna, ker je napočil čas za večjo odkritost.

Google ob tem trdi, da vlada, v nasprotju z medijskimi poročili, nima neposrednega dostopa do njihovih strežnikov. Podjetje naj bi jim predajalo podatke le v skladu z zakoni. Ob tem trdi, da ne obstaja zakon, ki bi prepovedoval objavo statistike oziroma števila prošenj vlade za podatke.

Tudi Facebook želi več odprtosti, ker dosedanja dejanja in izjave predstavnikov vlade niso ustrezno zavrnila zaskrbljenost ljudi po svetu glede varnosti njihovih zasebnih podatkov. Facebook trdi, da si javnost zasluži več informacij.

Ameriška informacijska podjetja so v težavah, odkar je nekdanji pogodbenik NSA Edward Snowden začel razkrivati tajne programe vohunjenja ZDA doma in po svetu.