GLOBALNO SEGREVANJE: Kaj, če ne ukrepamo?

Svet

 Čez teden dni se bo v Parizu začela ključna podnebna konferenca, ki naj bi prinesla globalni sporazum za omejitev dviga temperature za največ dve stopinji Celzija. In če svet ne bo ukrepal? Strokovnjaki napovedujejo tokove beguncev, potopljena mesta, nevzdržne vročinske valove in uničujoče poplave.

Na konferenci, ki se bo v Parizu začela 30. novembra, bodo predstavniki 195 držav iskali rešitve za omejitev izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje. Če jim ne uspe, strokovnjaki svarijo pred zelo resnimi posledicami, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Dvig temperatur do štiri stopinje

Brez ukrepanja bi se temperatura okoli Zemlje glede na predindustrijsko dobo lahko dvignila za do štiri stopinje Celzija do konca letošnjega stoletja. Tak scenarij bi pomenil "zelo visoko tveganje za resne, široko razširjene in nepovratne" učinke, svari Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC).

Do leta 2100 bi se gladina svetovnih oceanov dvignila za od 26 do 82 centimetrov glede na ravni iz obdobja 1986-2005, kažejo napovedi IPCC. Dvig gladin bi bil predvsem posledica topljenja ledu na Grenlandiji in Antarktiki, topljenja ledenikov ter širjenja oceanov ob njihovem segrevanju.

Že ob znatnem dvigu temperatur pod vodo številna mesta

Že ob dvigu temperature za dve stopinji Celzija bi pod vodno gladino končala območja, na katerih trenutno živi do 280 milijonov ljudi, navaja ameriška raziskovalna organizacija Climate Central. Ta sprememba bi lahko nastopila v nekaj sto letih.

Ob tem Zemlji grozijo tako imenovane supernevihte, izreden mraz in intenzivni vročinski valovi. Vsi ti bi lahko postali pogostejši in še hujši kot doslej.

Vse naravne katastrofe niso posledica globalnega segrevanja

Znanstveniki sicer priznavajo, da vseh naravnih katastrof ni mogoče pripisati pojavu globalnega segrevanja. Vsekakor pa to lahko vodi k dolgotrajnim sušam in uničevalnim poplavam, kar pomeni, da v nekaterih delih sveta vode ne bo dovolj, drugod pa je bo preveč.

Določena območja tako ne bodo več primerna za bivanje, kar bi lahko sprožilo nove begunske vale. Globalno segrevanje lahko pripomore k širjenju bolezni in revščine. Možni so konflikti in celo vojne zaradi vode ali skromnejšega pridelka.

V prihodnosti vse več podnebnih beguncev?

Ljudje, ki živijo na nizko ležečih otokih, kot so Maldivi ali Filipini, bi kmalu lahko postali podnebni begunci, saj bi morali zapustiti domove zaradi dviga gladine morja. Vročinski valovi, suše in poplave pa že sedaj nadpovprečno prizadenejo revnejše sloje, saj so ti bolj odvisni tako od zemlje kot od javnih storitev.

Svetovne države so pred začetkom pariške podnebne konference prostovoljno predlagale ukrepe, ki bi svet popeljale na pot dviga temperature za 2,7 stopinje Celzija, so izračunali strokovnjaki. Pogovori v Parizu bodo zato še zelo intenzivni, njihov uspeh pa vse prej kot zagotovljen.

Deli novico: