Turški gekon (Hemidactylus turcicus)

Za boljše poznavanje razširjenosti gekonov so na UP FAMNIT izvedli več terenskih ogledov potencialnih nahajališč, kjer so gekone večkrat zasledili. Prisotnost gekonov pri nas je torej z gotovostjo potrjena, vendar pa za spremljanje njihovega pojavljanja potrebujejo pomoč širše javnosti. Ker se gekoni najpogosteje širijo s pomočjo človeka, jih lahko pričakujete v bližini človeških bivališč. Največ podatkov raziskovalci pričakujejo iz slovenske Istre, kjer gekoni lažje preživijo zimo, a naključja opažanja niso redka niti v notranjosti Slovenije.

Na kratko o gekonih

Gekoni so skupina kuščarjev, ki so razširjeni predvsem v toplejših krajih – v Evropi so avtohtoni prebivalci Sredozemlja. Večje vrste lahko dosežejo tudi 15 centimetrov dolžine, vrste, ki jih zasledimo pri nas, pa redko presežejo 10 centimetrov. Od ostalih kuščarjev jih ločimo po drugačni obarvanosti in obliki lusk, pokončni zenici, ki nakazuje pretežno nočni način življenja ter po odsotnosti veke, kar živali onemogoča zapiranje oči. Poleg tega imajo izjemno učinkovito prilagoditev za plezanje – konice prstnih blazinic imajo opremljene s posebno oblikovanimi luskami, ki se imenujejo lamele. Gekonom omogočajo plezanje po relativno gladkih, vertikalnih površinah. Tako jih velikokrat opazimo visoko na zidovih, sploh tam, kjer imajo v neposredni bližini možnost hitrega umika ali skrivališča – razpoke, okenske police, žlebovi. Zanimivo je tudi to, da so eni redkih plazilcev, ki se oglašajo.

Egejski goloprstnik (Mediodactylus kotschyi)

Za človeka niso nevarni in so celo koristni, saj se prehranjujejo z žuželkami in drugimi nevretenčarji. V kolikor jih opazite v bližini svojega doma je zato strah odveč. Aktivni so predvsem ponoči, takrat jih najlažje opazujemo, ko lovijo plen v bližini svetilk. Redko zaidejo tudi v domove.

Na območju Slovenije torej lahko pričakujemo tri vrste gekonov: pozidnega gekona, turškega gekona in egejskega goloprstnika. Pozidni gekon je največji evropski gekon, ki lahko doseže velikost do 15 cm, vendar so večinoma veliki do 10 cm. Prepoznamo ga po razmeroma čokatem telesu in širših prstnih blazinicah. Turški gekon je nekoliko manjši, na prvi pogled vitkejši in bolj pisan od pozidnega gekona. Pri nas bi potencialno lahko srečali tudi egejskega goloprstnika, najmanjšega med tremi vrstami, ki se od prvih dveh najlažje loči po "golih prstih", na katerih ni značilnih blazinic z lamelami.

Pozidni gekon (Tarentola mauretanica)

Kako lahko pomagate?

Glede na prisotnost v naši okolici in na napovedane podnebne spremembe je pričakovati, da bodo v prihodnosti gekoni postali pri nas številčnejši. Raziskovalci domnevajo, da smo verjetno ravno v obdobju krepitve populacij gekonov, zato se z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT obračajo na vas, da jim pomagate pri raziskavi razširjenosti gekonov. Prosijo vas za sporočanje lokacij, kjer ste zasledili gekone v Sloveniji. V veliko pomoč bi bile slike ali video posnetki živali, na podlagi katerih bi lahko živali nedvoumno določili. Informacije o gekonih zbirajo na elektronskem naslovu gekoni@famnit.upr.si.