Film o zgodovini letalstva na Obali so predstavili (z leve proti desni)Andrej Božič, Robert Krajnc in Marko Žigon

"1.400 m nove avtoceste te pripelje samo 1.400 m daleč. Podaljšanje portoroške pristajalne steze iz 1.200 na 1.400 m pa lahko pripelje po celi Evropi. Letališče je okno v svet," je misel, ki jo v dokumentarnem filmu z naslovom "V zraku nad morjem" pove direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc. Na premieri se je zato zahvalil Občini Piran, ki skuša skupaj z letališčem in portoroškim turizmom prebiti led na državnem nivoju, da bi lahko letališče nadgradili v skladu s potrebami in da, kot je dejal, ne bo več kot avtobusna postaja. Prek Letališča Portorož je bilo leta 2013 prepeljanih rekordnih skoraj 26 tisoč potnikov in še zlasti poleti jih je toliko, da jih je težko zadovoljiti. "To so petični gosti, ki pustijo kar nekaj denarja," je poudaril.

Vsekakor pa premiera dokumentarnega filma ni imela namena pogrevati zgodbo o prizadevanjih za podaljšanje steze za 200 m. Svoj prispevek k nastaneku film sta predstavila  Andrej Božič in Marko Žigon iz Zavoda Nomed, ki sta zbrala pestro arhivsko gradivo, opravila temeljito raziskovalno delo in naredila številne intervjuje z ljudmi, ki so imeli in še vedno imajo pomembno vlogo pri razvoju in delovanju letališča. Poudarila sta, da želijo prikazati obalno letalsko dediščino, da ne bi šla v pozabo. Film bodo prikazovali vsem, ki si pridejo ogledati letališče in še zlasti skupinam otrokom, ki na primer sploh ne poznajo hidro letal. Nastala bo še skrajšana verzija filma, ki bo nekajminutni promocijski spot letališča.

Film prikazuje, kako tesno je letalstvo na Obali povezano z zgodnjim portoroškim razvojem turizma. Razvijati se je začelo davnega leta 1921. Takrat  so bratje Cosulich, industrialci iz Trsta in tudi lastniki luksuznega hotela Palace, kupili hidro letalo, ki je v prvi svetovni vojni služilo vojski. V bernardinskem zalivu so si zagotovili  manjše pristanišče še za več hidro letal in kasneje ustanovili podjetje za letalske storitve SISA. Z letali so petičnežem poleg panoramskih letov ponudili hitre prevoze do Trsta, Pulja, Benetk, Torinu... Temu so dodali šolo za civilne in vojaške pilote, kmalu pa so v italijanskem Tržiču v svoji tovarni začeli tudi izdelovati letala.

Zgodovina letalstva na Obali se je začela leta 1921 s hidro letali

Pred drugo svetovno vojno so hidro letala povsod po svetu začela izpodrivati navadna letala in dejavnost hidro letališča v Portorožu je usahnila, a se je nato obudila v začetku 60-tih let z izgradnjo Aerodroma Portorož. Pomemben osebni prispevek k temu delu filma je dodal 85-letni kapitan JATA in Adrie Drago Gabrieli iz Aerokluba Postojna. Svojega prvega, pa čeprav zasilnega pristanka na še ne zgrajeni stezi nastajajočega letališča v Portorožu se je spominjal tudi na premieri filma. Kar dve leti pred njegovo gradnjo je tam meril vetrove, opazoval vreme, pripravil prvo skico območja letališča in sodeloval pri načrtovanju letališke steze. Tako je teren dobro poznal, kar se mu je 8. julija 1961 obrestovalo. Z letalom je vlekel reklamno mrežo za miting, ki so ga imeli v Postojni, a ga je nad Piranom burja skoraj potlačila v morje. Kot je opisal, je bilo letalo PO-2 dvokrilec z močnim motorjem in s polnim plinom se je izvlekel do mesta načrtovanega letališča in tam zasilno pristal.

Na letališču Portorož je prvi, pa čeprav zasilno, 8. julija 1961 pristal kapitan JATa in Adrie Drago Gabrieli

Letališče so uradno registrirali jeseni 1962 in ob njegove odprtju pripravili velik letalski miting. Tudi tokrat je na 400 metrov dolgi in še ne asfaltirani stezi prvi pristal Gabrieli. V naslednjih letih so se na letališču vrstila tekmovanja v padalstvu, druge letalske prireditve in organizirali so panoramske lete. Letališče se je z leti nadgrajevalo, tako da je danes tretje mednarodno letališče v Republiki Sloveniji. Uporabljajo ga enomotorna in dvomotorna, batna ter turbopropelerska letala splošnega letalstva s kapacitetami do 10 sedežev, občasno tudi nekaj večjih dvomotornih turbopropelerskih letal s kapacitetami do 60 sedežev in manjša poslovna dvomotorna reaktivna letala. Danes ima letališče ambiciozne načrte, saj poleg podaljšanja steze načrtujejo tudi nove hangerje in povečanje letališke ploščadi.