Filmski studijo na Fornačah je začel delovati konec 50. let. V studiu so tedaj v koprodukcijah s tujimi partnerji nastajali številni filmi, ko so polnili kinematografe po svetu. Film je tedaj stopil na pot, ki je vodila k enemu od njegovih vrhuncev, medtem ko je jugoslovanski film vse bolj pridobival na svetovni veljavi kot suverena, kakovostna in prepoznavna ustvarjalnost, so sporočili iz Slovenske kinoteke, ki je za razstavo združila moči z Obalnimi galerijami Piran.

Po Piranu se je nekoč sprehajal tudi Orson Welles

Mednarodno sodelovanje je v Slovenijo pripeljalo mnoge tuje filmske ustvarjalke in ustvarjalce. Po Fornačah in Piranu so se v drugi polovici minulega stoletja med drugimi sprehajali Orson Welles, Marcello Mastroianni, František Čap, Klaus Kinski in George Hamilton. V delo filmskih ekip so bili vključeni mnogi slovenski igralci, tonski mojstri, snemalci, mojstri luči in maskerji, pa tudi domačini, ki so ustanovili celo društvo statistov.

Osnovno idejo projekta Piran v filmu je oblikovala Majda Širca, dobra poznavalka filma, njegove zgodovine in sodobne problematike. Obalna filmska dediščina je tako postala na eni strani predmet temeljne muzejske raziskave in na drugi sprožilec za nastanek novih umetniških del.

Postavitev Piran v filmu je preplet treh vsebinsko in formalno raznolikih segmentov. Prvi in drugi del, naslovljena Piran pred kamero in Piran za kamero, sta dva obraza enega, ki popisuje zgodovino z besedilom Majde Širca, opremljenim s citati v obliki žive filmske slike. Nasvidenje, Piran! pa je umetniško interpretiranje današnjega stanja nekdaj aktualnega filmskega studia na Fornačah, so še zapisali organizatorji razstave.

Razstava bo na ogled do 18. januarja

V času razstave se bodo obiskovalke in obiskovalci lahko odzvali na poziv Slovenske kinoteke, s katerim kinoteka kot nacionalni filmski muzej zbira informacije, gradivo in spomine, povezane s zgodovino filma na Slovenskem.