Dijaki ob neuspehu na maturi potrebujejo oporo in svetovanje

Slovenija

Dijaki v ponedeljek pričakujejo rezultate spomladanskega roka splošne mature, do 25. julija pa tudi obvestilo, ali so sprejeti na želen študij. Ob neuspehu pri maturi in vpisu na fakulteto dijak potrebuje oporo in ne kritike, prav tako pa tudi svetovanje glede študija v skladu z njegovimi zmožnostmi, poudarjata strokovnjaka s področja psihologije.

Dijaki zaključnih letnikov so v prijavi za vpis v študijski program, ki so jo morali poslati do 5. marca, po prednostnem vrstnem redu lahko zapisali tri študijske programe, v katere se želijo vpisati. O sprejemu v študijski program pa bodo poleg dijakovega uspeha v šoli ter ponekod preizkusov nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti odločili tudi rezultati mature. Medtem ko so rezultati spomladanskega roka poklicne mature že znani, bo okoli 8000 dijakov, ki so v spomladanskem roku opravljali splošno maturo, rezultate prejelo v ponedeljek.

Na voljo bo tudi tretji prijavni rok

Dijaki, ki po prvem prijavnem roku ne bodo sprejeti na noben študijski program, in tisti, ki se bodo glede svoje odločitve premislili, se bodo lahko do 29. avgusta prijavili na preostala prosta mesta na fakultetah. Tisti, ki bodo tudi po drugem krogu ostali brez mesta v študijskem programu, pa bodo imeli v začetku oktobra na voljo še tretji prijavni rok. Avgusta in septembra bo sicer potekal tudi jesenski rok mature.

Neuspeh na maturi, zaradi katerega dijaki niso sprejeti na želeni študijski program, je nedvomno šok za vse dijake, nekateri so sicer zaradi tega bolj, nekateri pa manj prizadeti, je za STA dejal Drago Žagar z oddelka za psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. Mnogi dijaki, ki na maturi in pri vpisu na fakulteto niso uspešni, imajo po njegovih besedah že od prej nižjo samopodobo, neuspeh pa jo lahko še zniža.

Žagar ob tem dodaja, da študijski programi po bolonjskem sistemu po njegovih ocenah ta šok ublažijo zaradi prehodnosti programov, ki je večja, kot je bila v starih študijskih programih. "Če se dijak zaradi prenizkih rezultatov na maturi ne uspe vpisati v želeno smer študija, se lahko morda vpiše v kak soroden program in se bo v želeni program na drugi stopnji," pojasnjuje Žagar.

Neuspeh na maturi lahko vodi v obup

Izredna profesorica za področje pedagoške psihologije na ljubljanski pedagoški fakulteti Mojca Juriševič ob tem pojasnjuje, da v zvezi z osebnostnim vidikom mladostnikovega doživljanja neuspeha pri maturi in vpisu na fakulteto pri nas nimamo narejenih raziskav. Iz teorij učenja in samopodobe lahko po njenih besedah sklepamo, da takšni neuspehi do določene mere vplivajo na posameznika, vendar vedno v povezavi s celotno posameznikovo učno zgodovino, saj so za razvoj osebnosti in samopodobe praviloma ključni tisti dogodki, ki jih doživljamo v vsakodnevnih življenjskih situacijah. Zaradi tega se mladostniki na neuspeh pri maturi in vpisu na želen študijski program tudi različno odzovejo - nekateri obupajo, nekateri pa se odločijo poskusiti znova, je dejala.

Kot meni Juriševičeva, je treba mlade "podpreti, da sledijo svojim ciljem in da jih ti sprotni dogodki v življenju ne ustavijo". Ob tem pa poudarja, da morajo biti pričakovanja visoka, a realna. Po njenih besedah je tako pomembno svetovanje posamezniku glede študija v skladu z njegovimi zmožnostmi. "Če si pa nekdo kljub neuspehu želi določenega študija in ob tem obstaja tudi realna možnost, da bo zaradi svojih sposobnosti pri tem študiju uspešen, mislim, da ga je treba spodbujati. Nižanje pričakovanj z nasveti, naj si pač izbere 'lažji' študij, je v tem primeru neustrezno," je dejala.

Tudi Žagar je izpostavil pomen poklicne orientacije in tudi druge pomoči mlajšim študentom, ki se ob prihodu na fakulteto pogosto ne znajdejo. Takšno pomoč na fakultetah nudijo tutorji in mentorji, na ljubljanski filozofski fakulteti pa deluje tudi študentska svetovalnica.

Matura ima dve funkciji

Žagar v zvezi s tem dodaja, da se je o različnih možnostih študija treba pogovarjati tudi že pred pisanjem mature. Ob sporočenih rezultatih, ki so za posameznika lahko šok, je po njegovih besedah potrebna predvsem čustvena opora najbližjih. "Na oblikovanje samopodobe ne vpliva samo objektivni uspeh ali neuspeh, pomembno je tudi, kaj ti misliš, da drugi mislijo o tebi in tvojih sposobnostih, zato sta pomembna opora in opogumljanje, ne pa kritika," je dejal.

Ob tem je omenil tudi problem mature, ki ima dve funkciji - pomeni zaključek srednje šole, ki je brez nje ni mogoče končati, prav tako pa je tudi vstopnica za univerzo. Ti dve funkciji mature sta nezdružljivi, je dejal Žagar, ki meni, da bi bili sprejemni izpiti na fakultetah, lahko tudi v kombinaciji z maturo, lahko bolj prilagojeni študiju.

Tako kot Žagar se tudi Juriševičeva pri vpisih v študijske programe nagiba k sprejemnim izpitom, saj bi lahko z njihovo pomočjo fakultete bolje izbrale tiste kandidate, ki so primernejši za določeno študijsko smer. Preizkusi posebnih nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti, ki predstavljajo pogoj za vpis v študijski program, ponekod že obstajajo, in sicer predvsem na umetniških programih.