Eko srebrna hiša

Banka Hypo je zasebnemu podjetju ESH, ki jo prek družbe Akropola obvladuje arhitekt Franc Erjavec, z 11,6 milijona evri kreditirala gradnjo Eko srebrne hiše ob Dunajski cesti v Ljubljani. Gradbena dela je izvedlo invalidsko podjetje HTZ Velenje, hčerinska družba Premogovnika Velenje, ki je gradnjo končalo leta 2014. Ker investitor ESH ni izpolnjeval obveznosti po kreditni pogodbi, je banka unovčila garancijo HTZ za poplačilo kredita ESH, pri čemer je sodišče ugotovilo zlorabo bančne garancije, piše časnik.

Za gradnjo objekta ESH je namreč moral HTZ izdati kar 20-odstotne bančne garancije, te pa je ESH brez vednosti HTZ kot terjatev do HTZ odstopila banki Hypo. Ta transakcija naj bi bila povsem v nasprotju z osnovnimi pravili bančništva in dovoljeno uporabo bančnih garancij. Ko je bilo leta 2013 s pogodbo med ESH in banko to omogočeno, je za ESH na banki Hypo skrbel ravno sedanji viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak. Tako naj bi, po pisanju Dela, investitor Erjavec s pomočjo Bošnjaka zastavil in zlorabil garancije invalidskega podjetja HTZ Velenje.

Po mnenju poznavalcev naj bi Bošnjak s takim ravnanjem pomagal Erjavcu prikrajšati HTZ za več milijonov evrov. Zaradi ravnanja banke Hypo in ESH je invalidsko podjetje HTZ Velenje moralo ukiniti gradbeno dejavnost, saj se zaradi limita bančnih garancij ne more potegovati za delo na trgu, zaradi nevarnosti insolventnosti so zmanjšali kapital in so stalno na robu kapitalske ustreznosti. Sodišče je sicer septembra 2017 odločalo o tožbi HTZ proti ESH in ugotovilo, da je ESH zlorabil bančno garancijo za zavarovanje oziroma poplačilo kredita.

Zanimivo je, da je Bošnjak v svoji predstavitvi pred glasovanjem o mestu viceguvernerja, med drugim zatrdil, da so prav banke prevečkrat krive za stečaj komitentov. "Za 30 do 50 odstotkov slabih posojil so krive banke, ne poslovanje komitentov. Sem za restriktiven nadzor s fokusom na kreditnih postopkih in tveganjih," je takrat govoril Bošnjak. Očitno pa pri postopkih kreditiranja ESH ni imel enakega stališča.