Miro Cerar

Cerar je za spletno Delo povedal, da se je za odstop po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo referendum o zakonu o drugem tiru, odločil najprej intimno, nato se je o tem posvetoval še v ozkem krogu vodstva SMC, med drugim s podpredsednikoma stranke Milanom Brglezom in Simono Kustec Lipicer.

Odločil se je tudi, da čim prej izpelje še zadnjo sejo vlade, ker je morala še opolnomočena sprejeti nekatere nujne zadeve, npr. glede arbitraže, da ne bi po odstopu nastopila situacija, v kateri država ne bi mogla normalno pričakati volitev. "Ko sem premislil, da bom s tem pomagal, da normalno pričakamo volitve, da ne oviram gospodarskega razvoja, da projekti normalno tečejo, takrat sem rekel, zdaj pa moram presekati. Kajti zaradi predvolilnega časa so stranke, tudi obe koalicijski, začele razmišljati, kako bi pridobile kaj zase, po možnosti kadrovale itd. In rekel sem, če bomo to delali do volitev, bomo zapravili vse, kar smo naredili v treh letih in pol s trdim delom," je dejal Cerar.

V ponedeljek se mu o odstopu ni niti sanjalo

Po njegovih besedah  v ponedeljek zvečer, ko so propadla pogajanja s stavkajočimi sindikati v javnem sektorju, niti slutil ni, da bo v sredo odstopil. Na vprašanje o tem, kaj se je zgodilo v ponedeljek, pa je dejal, da je šolski sindikat Sviz postavil nove zahteve, na katere drugi sindikati niso pristali, pozno zvečer pa ga je glavna pogajalka obvestila, da enostavno ni upala parafirati dogovora, ki bi pomenil enormne zneske. Zato se je odločil, da pogajanja pač ustavijo, v sredo je sledila stavka. 

Na očitke, da je izvirni greh v pogajanjih z javnim sektorjem sporazum z zdravniškim sindikatom Fides, je dejal, da je razumel, da je ministrica morala sprejeti sporazum, ki bo mejen, "mislim pa, da ni šel tako čez mejo", kot so potem hoteli pokazati drugi sindikati. Kljub temu so jim želeli iti naproti, je dejal in propadla pogajanja ocenil kot zamujeno priložnost.

Konrad Kuštrin

Ob vprašanju o sporazumu s Fidesom se je vprašal tudi, kaj storiti, če stavkajo denimo anestezisti, brez katerih ni moč izpeljati operacij. "Če ima nekdo moč, da blokira nekaj, kar je za državljane usodnega pomena, za zdravje ljudi, je to problem," je dejal in navedel podatek, da so v januarju na primarni zdravstveni ravni v enem mesecu izdali 460.000 napotnic za specialistične preglede. Navedel je še, da "obstajajo menda elektronska sporočila, indici, da vse ni bilo iz gole potrebe. Kako naj katerakoli vlada reši ta problem, če se zdravniki potrudijo to narediti," se je vprašal. Dejal je tudi, da pri sindikatih ne more izključiti političnih ozadij in med drugim spomnil, da je bil predsednik Fidesa Konrad Kuštrin kandidat za poslanca na listi SDS.

Na področju zdravstva je priznal, da si je želel, da bi bili bolj uspešni, posebej tudi pri čakalnih dobah, a ponovil očitke o blokadi nekaterih zakonskih rešitev tudi v koaliciji. Posebej oster je bil znova do poslanca DeSUS Tomaža Gantarja, ki da je predlagano zakonodajo v glavnem blokiral. Dodal je, da so sprejeli štiri od petih zakonov zdravstvene reforme, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa da je pripravljen in če je politična volja, ga lahko poslanci tudi posvojijo in sprejmejo še v tem mandatu.

Velik del javnosti odobrava odstop predsednika vlade

Skoraj dve tretjini vprašanih oz. 65 odstotkov vprašanih v tokratni anketi Dela sta se strinjali z odločitvijo Cerarja, da odstopi s funkcije predsednika vlade. Premierjevega odstopa ne podpira 22 odstotkov vprašanih, medtem ko jih je 13 odstotkov odgovorilo z "ne vem".

Da je za Cerarjev odstop najbolj kriva razveljavitev referenduma, zaradi katere bodo morali volivci znova na volišča, je ocenilo 41 odstotkov vprašanih. Medtem pa jih 23 odstotkov vidi Cerarjev odstop kot posledico nesoglasij v koaliciji, 11 odstotkov v preplačani maketi drugega tira, devet odstotkov v neizpolnjenih reformah, pet odstotkov v propadu pogajanj s sindikati in dva odstotka zaradi stanja v zdravstvu.

Največ vprašanih (42 odstotkov) meni, da Cerarjev odstop ne bo škodil niti koristil njegovi stranki SMC na parlamentarnih volitvah. Da bo odstop škodil SMC na volitvah, meni 27 odstotkov vprašanih. Nasprotno, da bo odstop stranki koristil, pa meni 21 odstotkov anektiranih.

Največ, 14 odstotkov, vprašanih je ocenilo, da bi bilo vlado najbolje prepustiti kamniškemu županu Marjanu Šarcu. Skoraj 11 odstotkov jih je ocenilo, da bi bil najboljši prihodnji mandatar predsednik SDS Janez Janša, sledi prvak SD Dejan Židan (9,9 odstotka) in na četrtem mestu je Cerar (7,4 odstotka), sledi pa predsednik SNS Zmago Jelinčič, za katerega meni, da bi bil najboljši prihodnji premier, 5,2 odstotka vprašanih.

Marjan Šarec

V anketi se 45 odstotkov vprašanih ne strinja z razveljavitvijo referenduma o drugem tiru, nasprotno meni 39 odstotkov. Zagotovo se bo ponovljenega referenduma o drugem tiru udeležilo 43 odstotkov vprašanih, 19 odstotkov se jih bo verjetno udeležilo referenduma. Medtem se ga verjetno ne bo udeležilo 10 odstotkov, zagotovo ne pa 17 odstotkov vprašanih.

Zakon o gradnji drugega tira podpira 65 odstotkov vprašanih, ne podpira ga 26 odstotkov.