V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana imajo hlajenje urejeno v okoli 40 odstotkov objektov. Nove zgradbe so hlajene, stare pa so bile zgrajene po starih standardih in so uspeli le deloma zagotoviti ustrezno hlajenje. Stari objekti so poleg tega slabo izolirani, imajo zastarelo inštalacijo, ki ne dopušča novih priklopov električnih naprav.

Zaradi pomanjkanja sredstev so stare objekte le deloma opremili z ustreznim hlajenjem. To jim je uspelo le na najbolj kritičnih oddelkih infekcijske klinike, so pojasnili v UKC Ljubljana. Težave imajo tudi pri zagotavljanju ustreznih potreb po vlažnosti in temperaturah na starejših prezračevalnih sistemih, ki imajo omejeno možnost regulacije in ob zelo visokih zunanjih temperaturah ne zmorejo povsem zadostiti potrebam.

Posebna navodila zaposlenim

Da bi bolnikom, ki v vročini ležijo v bolniških posteljah, vsaj nekoliko olajšali bivanje, so sodelavcem ponovno poslali navodila za ravnanje. Tako prostore prezračujejo ponoči, ko temperature padejo, podnevi pa poskrbijo za maksimalno senčenje prostorov in zapiranje oken, so pojasnili v UKC Ljubljana.

Razlika največ šest stopinj

Je pa po navedbah UKC Ljubljana priporočljivo, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ni večja od šestih stopinj Celzija, večja razlika bi namreč lahko neugodno vplivala na telo. Seveda pa je temperaturno udobje odvisno od posameznika.

Ponekod še višje od 30 stopinj

Mediji poročajo o visokih temperaturah na oddelkih tudi drugih bolnišnic po državi. Po poročanju Radia Slovenija je v trboveljski bolnišnici najhuje v sobah oddelka za dializo, kjer se v teh dneh temperature gibajo okoli 30 stopinj Celzija, popoldne še kakšno stopinjo več. V takšnih temperaturah bolniki več ur ležijo na dializi, sistem hlajenja pa že od začetka - v te prostore so se preselili pred šestimi leti - ne deluje ustrezno.

Televizija Slovenija pa je v preteklih dneh poročala, da so v sobah na infekcijskem oddelku mariborskega UKC namerili tudi po 30 stopinj Celzija in več.