Preverili smo, ali je obcestna prodaja sadja in zelenjave v obalnih občinah sploh dovoljena, kdo in kje se lahko s tovrstno dejavnostjo ukvarja, kakšna dovoljenja za to potrebuje in kdo takšna dovoljenja izdaja. Zanimalo nas je še, kdo je pristojen za nadzor nad obcestno prodajo in kakšni so ukrepi v primeru, da prodajalec nima ustrezno urejenih zahtevanih dovoljenj. Vprašanja smo naslovili na tudi na obalne občine.

V Občini Piran imajo urejene tri tržnice (na piranski tržnici, na tržnici v Luciji in v centru Strunjana), kjer so zagotovljeni pogoji za tržnično prodajo, področje te dejavnosti pa ureja odlok o tržnicah in začasnih prodajnih mestih zunaj prodajaln, so nam pojasnili na piranski občini.

Za prodajo ob cestah je potrebno pridobiti dovoljenje lastnika zemljišča, če je stojnica postavljena v varovalnem pasu ceste, pa tudi dovoljenje za poseg v varovalni pas. To velja tako za podjetja kot fizične osebe, pri tem pa število prodajnih mest ob cestah ni določeno. 

"V občini Piran nismo podelili nobenega dovoljenja ali soglasja za začasno prodajo na občinskih površinah. Izdali smo le dovoljenje za uporabo tržnice v centru Strunjana, ki je najbližja državni cesti, njena raba pa je urejena z odlokom," so še zapisali.

Kako pa je z obcestno prodajo v koprski občini?

"Mestna občina Koper lokacij za prodajo ob občinskih cestah nima predvidenih in ne izdaja takšnih dovoljenj. Prodaja sadja in zelenjave ob cesti v MOK ni dovoljena, za takšno prodajo imamo zgledno urejeno mestno tržnico. Če se prodaja ob cesti pojavi, gre za nedovoljeno dejanje," so pojasnili na občini.

V primeru, da bi občina imela določene lokacije za prodajo ob cesti, bi namreč šlo za posebno uporabo javne površine, v tem primeru pa bi morala občina uporabnike, torej prodajalce, pridobiti na podlagi javnega razpisa.

V koprski občini problematike prodaje ob občinskih cestah sicer ne zaznavajo, je pa ta bolj pogosta ob državnih cestah, kjer pa je za ukrepanje pristojen DRSI, so še povedali.

Za nadzor nad obcestno prodajo so pristojni Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Finančna uprava RS, Inšpektorat za infrastrukturo ter Medobčinska inšpekcija in redarstvo, prodajalci pa morajo inšpekcijskim organom ob preverjanju predložiti ustrezna potrdila, so nam pojasnili na obeh občinah.

Kaj pa varstvo potrošnikov?

Kako pogosto pa pristojne službe opravljajo nadzor nad obcestno prodajo? Kako to področje ureja zakonodaja? Kaj najpogosteje preverjajo in katere kršitve najpogosteje zaznavajo? Kakšne so njihove pristojnosti in kako ukrepajo proti kršiteljem? So se letos že odpravili na teren in kaj so ugotovili?

Obrnili smo se tudi na Inšpektorat za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) nadzore nad prodajalci s svežim sadjem in zelenjavo na stojnicah ob cestah načrtujejo vsako leto, izvajajo pa jih tudi na podlagi prijav. Preverjajo sledljivost, označenost in kakovost svežega sadja in zelenjave, obenem pa preverjajo tudi registracijo prodajalca, označenost prodajnega mesta, ustreznost higiene in rokovanje z živili.

"Kršitve se ponavljajo iz leta v leto, med njimi pa so najpogostejše neustrezno označevanje, pomanjkljivo higiensko stanje, zavajanje glede porekla, neustrezna in pomanjkljiva sledljivost, odsotnost zdravstvene izjave zaposlenih in neustrezna registracija obrata," so pojasnili na inšpektoratu. 

V lanskem letu so opravili 153 pregledov pri 102 zavezancih, za zgoraj omenjene ugotovljene nepravilnosti pa so izrekli  38 opozoril, dve ureditveni odločbi in eno odločbo o prepovedi prometa (82 kg citrusov zaradi neizpolnjevanja minimalnih zahtev kakovosti in neustrezne sledljivosti). Sledilo je tudi 26 ukrepov po zakonu o prekrških, in sicer 13 opozoril, en opomin, osem plačilnih nalogov, štiri odločbe o prekršku, petim zavezancem pa so izrekli tudi globe v skupni višini 57.000 evrov (32.000 evrov s plačilnimi nalogi in 25.000 evrov v odločbah po zakonu o prekrških).

"V letošnjem letu je nekaj nadzorov že bilo izvedenih z namenom pregleda stanja nad prodajnimi lokacijami kot tudi ponudniki sadja in zelenjave. Podatkov o nepravilnostih žal še nimamo zbranih," so povedali na inšpektoratu.

S problematiko prodaje sadja in zelenjave na stojnicah se sicer različni inšpekcijski organi srečujejo že vrsto let. Zaradi stalnega prilagajanja prodajalcev se tudi pristopi pri nadzoru, kot tudi nabor sodelujočih inšpekcijskih služb z različnimi pristojnostmi, iz leta v leto dopolnjujejo. Problematiko še dodatno zapleta zakonodaja, ki je potrebna dopolnitve in prilagoditve, predvsem na področju goljufivih praks.

Konec lanskega leta je bila zato ustanovljena vladna medresorska delovna skupina, katere cilj je prav preprečevanje goljufivih praks v agroživilski verigi. Sprejet je bil tudi dogovor o koordiniranem nadzoru nad stojnicami, v katerega se poleg čim širšega nabora inšpekcijskih služb vključi tudi medobčinske inšpekcijske službe: te izvajajo nadzore v mestnih občinah, kjer je bila prepoznana problematika prodaje sadja in zelenjave na stojnicah.  

"Konec aprila je potekal koordinacijski sestanek pristojnih inšpekcijskih služb glede nadzora nad zavajajočo prodajo sadja in zelenjave ter predelanih živil glede na dejansko poreklo ter statusom javnih površin za prodajo. Poleg stalno prisotnih inšpekcijskih služb so bili povabljeni tudi predstavniki Medobčinske inšpekcijske službe. Namen njihove vključitve je nadzor nad prodajo ob lokalnih cestah na podlagi občinskih odlokov in zakona o urejanju prostora. Inšpekcijske službe se bomo medsebojno obveščale o lokacijah prodajnih mest, zavezancih, ki prodajajo sadje in zelenjavo in bistvenih ugotovitvah," so zaključili na UVHVVR.