Zaradi odprte tožbe DAB - gre za terjatev, ki sega v 90. leta minulega stoletja, ko je Cimos pri Riječki banki najel 20 milijonov evrov posojila, po propadu banke pa jih je prevzela DAB, ki je neke vrste hrvaška slaba banka - se zatika pri realizaciji oktobra sklenjene pogodbe o prodaji 92-odstotnega deleža Cimosa družbi TCH Cogeme, ki je v lasti italijanskega sklada Palladio Finanziaria.

V reševanje Cimosovega spora na Hrvaškem sta se poleg bodočih italijanskih lastnikov in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nosilec projekta prodaje Cimosa, vključila še Slovenski državni holding (SDH) in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Tudi na Hrvaškem se je vključila vlada

Minister Zdravko Počivalšek, prva dama SDH Lidia Glavina in glavni izvršni direktor DUTB Imre Balogh so bili tako minuli četrtek v Zagrebu, kjer so se sestali s predstavniki DAB in pa s hrvaškim ministrom za državno premoženje Goranom Marićem. Tudi na Hrvaškem se je v reševanje tega spora namreč vključila vlada, saj Cimos v treh tovarnah v hrvaški Istri zaposluje okoli 1100 delavcev.

Počivalšek in Marić sta bila v izjavah po četrtkovem sestanku zadovoljna. Izrazila sta pričakovanje, da bo dogovor dosežen, kot ključno pa sta izpostavila ohranjanje delovnih mest v obeh državah. Ob propadu prodaje Cimosa bi namreč koprski družbi lahko grozil stečaj.

Marić je že takrat napovedal, da po predstavitvi okvirnih predlogov slovenske strani čakajo še na uradni predlog. Časnik Finance je že takrat poročal, da naj bi DAB pristala na predlog poravnave, Jutarnji list pa je danes navedel, da naj bi bil predlog poravnave vreden pet milijonov evrov, kar je okoli 1,5 milijona evrov več, kot naj bi bile predhodne ponudbe.

Poleg tega naj bi ponudba vsebovala zavezo bodočih lastnikov o ohranitvi delovnih mest v tovarnah v Buzetu, Roču in Labinu, hrvaški proizvodni obrati skupine Cimos pa naj bi postali center za proizvodnjo sestavnih delov iz aluminija.