Minuli teden je po državi završala zgodba celjskih učencev, ki se morajo ob prihodu na šolsko kosilo evidentirati s ključkom. Če jim starši kosila (še) niso plačali, pa ta zapiska. Ob tem je ena od mam povedala, da so otroci zato zaznamovani in diskriminirani. Preverili smo, kako je sistem evidentiranja neplačnikov kosil v veljavi na nekaterih osnovnih šolah na Obali in kaj o opozorilu s piskom menijo nekateri ravnatelji, ki opozarjajo, da je treba težave reševati drugače.
"To je stvar odraslih, otroci se ne smejo izpostavljati," je jasna ravnateljica koprske OŠ Dušana Bordona, Vesna Lavriša. Kot pravi, imajo sicer na šoli z neplačniki kar veliko dela, vendar zadeve rešujejo tako, da starše ob trimesečnem izostanku plačil pokličejo po telefonu in se poskušajo dogovoriti za najbolj ustrezen način rešitve težave. Če ne gre drugače, se s starši dogovorijo za plačilo na obroke. Sedaj imajo na šoli uveden sistem evidentiranja s kartončkom, razmišljajo pa o uvedbi elektronskega sistema. Kot pa dodaja Lavriševa, ima tudi ta zgodba dve plati. Šola mora namreč denar za poplačilo kosil in delavcev, ki jih pripravljajo, kljub vsemu od nekod zagotoviti.
Brez elektronskega sistema so tudi v Osnovni šoli Lucija, kjer imajo tako kot v Semedeli vpeljano evidentiranje s kartončkom, ki jih pregledujejo dežurni učitelji. Kot pravi ravnateljica, Katja Arzenšek Konjajeva, tudi kuharice dobro poznajo otroke, ki so na kosilo naročeni. Če se pojavijo težave pri plačilih, te rešujejo v šoli, nikogar od otrok pa zaradi tega ne izvlečejo iz vrste za kosilo. "Če kdo ne uspe plačevati, se dobimo in dogovorimo za obroke," pravi ravnateljica in razlaga, da poleg subvencij šolskega sklada, pomoči centra za socialno delo in drugih tovrstnih institucij, na njihovi šoli poznajo tudi sistem donatorstva, kjer donatorji tudi po celo šolsko leto otrokom plačujejo kosilo. "Menim, da plačilno nedisciplino lahko rešujemo drugače. Otroka ne smemo ožigosati, treba je kontaktirati starše," še komentira celjski primer.
"Ob neplačilu pošljemo opomin, potem pa starše pokličemo, da pridejo na razgovor, kjer naredimo strategijo," razlaga Zlata Milič, ravnateljica Osnovne šole Cirila Kosmača Piran. "V izvršbo ne gremo kar tako," dodaja in pove, da se 99 odstotkov staršev na njihov klic odzove. Celjskega primera ravnateljica sicer ne želi komentirati, ker ga točno ne pozna.
Kljub temu da lahko tudi v Celju starši, še preden pride do težav s piskanjem, rešujejo težave na različne načine, je svetovalka varuha človekovih pravic, Liana Kalčina, sistem označila za neprimeren. Ravnateljici so zato predlagali, naj sistem preuredijo tako, da otroci ob tem ne bodo javno izpostavljeni.
Če bo pa kaj ostalo bomo dali za otroke.