Kaj je prehod v nov status pomenil za ZRS Koper? Kaj se je pravzaprav spremenilo?

Pri vseh poklicih je pomembno, da človek prihaja na delo v okolje, ki je vzpodbudno, ki je dinamično, kreativno, ki posamezniku omogoča svobodo ustvarjanja in ga vodi v smeri njegovih kompetenc in dosežkov. S prehodom v samostojen javni zavod se je spremenilo ravno to. Z novo energijo in v stimulativnem okolju, ki ga sami soustvarjamo, smo se lotili novih izzivov, novih projektov, novih prijav in pričeli s širjenjem našega raziskovalnega dela na najboljši možen način.

V prvem letu nas je sicer dodobra zaposlila vzpostavitev vseh organov in potrebnih aktov, ki organizirajo naše delo, vzpostavili smo nove možnosti komunikacije in participacije vseh zaposlenih v novonastalem zavodu. Vzpostavili smo informacijsko podporo za vodenje projektov, kar pomeni, da smo se usmerili v iniciative, da bi delo organizirali tako, da je bolj prijazno do zaposlenih. Tako naj bi raziskovalci zdaj lažje in hitreje prijavljali projekte ter več časa namenili raziskovanju.

Kakšnih projektov ste se kot samostojni zavod najprej lotili?

Že kmalu po ustanovitvi nas je čakal razpis za nacionalna sredstva, na katerem smo letos oddali rekordno število prijav, preko 30. Srčno upam, da bomo z večjim številom tudi uspeli – glede na to da imamo na vseh področjih naših inštitutov kakovostne in prodorne raziskovalce, je to prava garancija za uspeh. Drugo zagotovilo so nišna področja, na katerih ti inštituti delujejo, specifike, ki jih druge raziskovalne skupine v Sloveniji sploh ne pokrivajo.

Naslednji mejnik v prijavah so bili projekti Interreg, kjer gre za čezmejna sodelovanja. Skupaj smo za evropska sredstva uspešno oddali 16 novih projektnih prijav, na nekatere prijave pa se še pripravljamo. Oddali smo tudi več prijav za bilateralno sodelovanje z različnimi deželami Evrope in sveta.

Trenutno se na ZRS Koper izvaja pet programskih skupin, 14 projektov, 8 bilateralnih projektov, usposabljamo 6 mladih raziskovalcev, v teku pa so tudi projekti v sodelovanju z ministrstvi, lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in drugimi uporabniki znanja. Posebej bi rad izpostavil, da je bila odličnost raziskovalcev ZRS Koper večkrat opažena tako v mednarodnem kot v domačem prostoru. Najzaslužnejšim smo v mesecu juniju podelili Glasnik znanosti. Kar nekaj naših objav pa je bilo izpostavljenih kot najboljših na svojih področjih, številni znanstveni članki so bili sprejeti v krog najboljših, znanstvene monografije objavljene pri priznanih tujih založbah. Tako je naša raziskovalka dr. Irine Cavaion prejela nagrado SLORI (Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu), članek dr. Katje Koren s soavtorji pa je bil s strani ARRS izbran med pet najboljših znanstvenih dosežkov - Odlični v znanosti s področja družboslovnih ved. Posebej pa se veselimo Zoisovega priznanja, ki ga je letos za svoje delo prejel naš zgodovinar prof. dr. Egon Peilkan. 

Kako se prehod iz prejšnjega v nov status odraža na delu zavoda in njegovih raziskovalcev?

ZRS je bil že v sami naravi svojega nastanka leta 1994 usmerjen v znanstveno-raziskovalno delo. Mi smo vedno stali za prepričanjem, da bi lahko pod streho univerze na nek nov, sodoben način združili tudi znanstveno-raziskovalno središče. Tako sta se v univerzo na samem začetku združili tudi dve znanstveno-raziskovalni članici, PINT in ZRS. Na podlagah raziskovanj raziskovalcev ZRS je nastalo tedaj kar 41 študijskih programov. Toda zadeve so se spreminjale, odpirali so se številni problemi, visokošolska zakonodaja ni bila naklonjena spremembam, da bi v okviru univerz posebej opredelila znanstveno raziskovalne enote, nekateri posamezniki niso bili zadovoljni, da so raziskovalne članice del univerze. Menim, da smo takrat zamudili priložnost, da bi ustrezno umestili in opredelili znanstveno-raziskovalno dejavnost kot vzvod razvoja v univerzitetno okolje. Problemi so še naraščali zlasti zaradi neprijaznega financiranja znanosti, upada nacionalnih sredstev, posebnosti pri financiranju evropskih projektov … Vse to je od ZRS terjalo veliko večjo agilnost in samostojnost pri upravljanju in pristopanju k projektom. Zato je bila utesnjenost pod streho univerze toliko večja, problemi pa so bili rešljivi le z odcepitvijo. ZRS je moral postati samostojen, odločanje o nadaljnjem razvoju znanstveno-raziskovalnega potenciala je moral vzeti v svoje roke, saj ga je delovanje v poslovnem modelu, na katerega ni imel možnosti vpliva, pripeljala do velikega upada tako projektov, kakor tudi raziskovalcev. V najboljših letih je denimo ZRS pod svojo streho združeval 140 raziskovalcev, na koncu le nekaj več kot 60.

Raziskovanje je rdeča nit novonastalega zavoda. Ne želimo se podvajati z zadevami, ki jih v tem prostoru že imamo oziroma jih že nekdo drug izvaja. Želimo izpostaviti našo odličnost na področjih, na katerih vemo, da lahko naredimo preboj. Na novo smo vzpostavili Center za sodelovanje s Kitajsko. Znotraj infrastrukturnih enot se usmerjamo v to, da prenos znanja organiziramo na čimbolj prijazen način. To dokazujejo Center za beneško zgodovino in kulturo, Center za raziskovanje javnega mnenja, Center mediteranskih kultur skupaj z Inštitutom za oljkarstvo in pripadajočim laboratorijem. Predvsem slednje je nišno področje, ki bi se ga moral slovenski Mediteran še posebej zavedati. Tu so še Mediteranski center zdravja, Založba Annales, knjižnica …

Se kot nov zavod soočate tudi s težavami?

Prehod iz prejšnjega statusa v nov status je terjal določena odrekanja in ta manko se gotovo čuti. Tukaj moram izpostaviti predvsem infrastrukturni program, ki ga je odvzela univerza, mi pa se z ministrstvom že celo leto dogovarjamo, da bi ga ponovno vzpostavili. Edini od 16 javnih raziskovalnih zavodov v državi namreč letos nismo imeli sredstev za infrastrukturo. Problem predstavlja tudi, da smo bili kljub več kot 20-letnemu obstoju ob prehodu v samostojen javni zavod obravnavani kot nov zavod, kar pomeni, da smo dobili za 20 odstotkov nižja ustanoviteljska sredstva. To so sredstva, ki omogočajo pogon.  Določene probleme, vezane na prehod, so predstavljale tudi prostorske potrebe, ki smo se jih trudili rešiti po najboljših močeh.

Hud udarec pa je bil seveda požar v Kampusu Livade, ki je uničil velik del laboratorijev Inštituta za oljkarstvo. Po 20 letih dela na tem področju smo pristali žal skoraj na začetku, sicer z eno veliko razliko: imamo kvalitetno, zelo usposobljeno ekipo, ogromno znanja in izkušenj, vse certifikate in edini mednarodno akreditiran laboratorij na tem področju. Imamo kader in projekte, medtem ko moramo prostore in opremo ponovno vzpostaviti. Pri tem srčno upamo na pomoč države in samih uporabnikov, oljkarjev.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Porodilo se je izredno dobro sodelovanje z lokalnim okoljem, vsemi obalnimi občinami, še posebej z Mestno občino Koper. Skupaj delamo na več projektih. V kratkem bomo s podporo MOK in Splošno bolnico Izolo v okviru Mediteranskega centra zdravja vzpostavili Olimpijski referenčni medicinski center, ki bo zadolžen predvsem za diagnostiko in svetovanje športnikom. Mediteranski center zdravja dobiva nove prostore v dvorani Bonifika. Tja se bo ob omenjenem centru OKS umestil tudi FIFA Medical center of excellence, katerega akreditacijo smo pridobili skupaj z Inštitutom za športno medicino, Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Neposredno med športniki, v okolju, kjer se spodbuda h gibanju dogaja na najboljši možen način, bo to dodatna ponudba za vsakogar. Na področju kinezioloških raziskav si ponovno obetamo tudi sodelovanje z italijansko vesoljsko agencijo. Ena izmed pomembnih nalog, ki nas čaka, je zaključek obnove borilnice v palači Baseggio, kjer bo dobil svoje mesto Center za beneško zgodovino in kulturo. Verjamem, da bo odličnost naših raziskovalcev s področja zgodovine zagotovilo, da bomo v ta namen kmalu pridobili potrebne projekte. Izredna prodornost kolegov Inštituta za filozofske študije odpira nove možnosti in sodelovanja na področju študij medreligijskega dialoga ter peace buildinga, in sicer v novih svetovih arabskih dežel, Indije, Kitajske … Izredno aktivni so tudi raziskovalci Inštituta za družboslovne študije, saj so v zadnjem času uspešno oddali več prijav na mednarodne razpise, Center za raziskovanje javnega mnenja pa je vpet v več projektov z uporabniki in več kot vzorno opravlja svoje poslanstvo. Temeljne  in interdisciplinarne raziskave Inštituta za jezikoslovne študije se ravno tako umeščajo na nova, nišna področja. V medkulturnem in večjezičnem področju je izzivov vedno dovolj, sodobni pristopi na področju jezikoslovja pa predstavljajo nove možnosti tako za mlade kot uveljavljene raziskovalce.

Kot sem že omenil, smo posebej ponosni na mednarodno akreditacijo Inštituta za oljkarstvo in njihova prizadevanja za razvoj te paradne panoge slovenskega Mediterana. Zaradi nesreče, ki nas je doletela se bomo morali še posebej posvetiti zagotavljanju novih, kakovostnih pogojev za njihovo delo. Tudi Pravni inštitut bo svoje razvojne smernice vzpostavil v kratkem z novimi sodelavci in raziskovalci, ki s svojimi referencami in izkušnjami pomenijo dovoljšno zagotovilo. Raziskovalci pa ne pozabimo tudi na naše poslanstvo prenosa znanja na študente. S tem namenom smo tudi aktivno vstopili v mrežo EMUNI, kjer sooblikujemo nove razvojne smernice, v katerih se ZRS Koper pojavlja kot aktiven partner pri oblikovanju in izvajanju skupnih podiplomskih študijskih programov. Seveda pa številni raziskovalci ZRS že danes sodelujejo pri izvajanju različnih programov slovenskih in tujih univerz ter samostojnih visokošolskih zavodov. Vedno smo odprti tudi za sodelovanje z Univerzo na Primorskem in verjamem, da bo to v prihodnosti odlično potekalo.

Potem je tu seveda nujno potrebna pridobitev infrastrukturnih sredstev, izboljšanje delovnih pogojev in pa stabiliziranje ZRS med ostalimi javnimi raziskovalnimi zavodi v Sloveniji. Predvsem pa so naši načrti usmerjeni v dobro organizacijo dela ZRS, vzpostavitev kakovostne notranje komunikacije in komunikacija z ožjim in širšim okoljem ter seveda prenos znanja neposrednim uporabnikom znanja – lokalni skupnosti, javnim zavodom, gospodarstvu.