Za države EU-ja se izsledki opirajo na Eurostatove podatke. Ta plačno vrzel definira kot razliko med povprečno bruto urno postavko moških in žensk, izraženo v odstotku povprečne urne postavke moških. Iz podatkov o plačni vrzeli so izvzeti kmetijstvo, ribištvo in javni sektor. Večinoma so plačne vrzeli večje v zasebnem sektorju, v šestih državah pa ta vrzel obstaja tudi v javnem sektorju. V zasebnem sektorju ima Slovenija še vedno najmanjšo vrzel v EU-ju, ki znaša 6,7 odstotka.

Za povprečje na evropski ravni se tako tistih 16,68 odstotka prevede v skoraj dva meseca neplačanega dela, medtem ko je stanje najslabše v Bosni, kjer so ženske plačane kar 46 odstotkov slabše kot moški. Načeloma bi tako lahko 15. julija že nehale delati, saj v nasprotnem do konca leta delajo zastonj.

Če pogledamo k našim sosedam, so tudi hrvaške ženske na boljšem od evropskega povprečja, a so na letni ravni še vedno plačane 7,4 odstotka manj kot moški, v Italiji pa je ta odstotek 7,3, kar pomeni, da 3. decembra nehajo biti plačane.

Avstrija je presenetljivo na 35. od 40 mest s 23-odstotno vrzeljo, kar se prevede, da ženske nehajo biti plačane 3. oktobra. Tudi vse nordijske države so se uvrstile slabše od Slovenije, še najbližje ji je Norveška na 4. mestu, Finska pa je celo slabše uvrščena kot Makedonija.