Potem ko sta Slovenija in Hrvaška našli dogovor okrog tega, kako bosta rešili spor glede meje (arbitražni sporazum), so nekaj let odnosi med državama bili tako rekoč vzorni. Ponovno pa se je začelo zapletati prav zaradi arbitražnega sporazuma in nekaterih spisov, ki jih je predlagala Hrvaška, še večja težava bi znale biti koncesije naftnim podjetjem.
Zapleta se zaradi nafte in plina iz jadranskega morja
Istra
Hrvaška je pred časom sprejela zakon, ki omogoča sondiranje Jadranskega morja, ki po mnenju številnih geologov pod dnom skriva zaloge nafte in plina. Ker država nima denarja za raziskave, je odločena podeliti koncesije tujim multinacionalkam in tako vsaj deloma napolniti izpraznjeno državno blagajno.
Vendar, kot kaže, vse ne bo šlo ravno gladko. Hrvaško ministrstvo za gospodarstvo je minulo sredo izdalo javni razpis za koncesije, vendar je vmes posegla Slovenija, ki je nezadovoljna z zemljevidi Jadrana, predstavljenim bodočim koncesionarjem. Dan kasneje je glas dvignila tudi Črna gora, ki prav tako kot Slovenija Hrvaški očita, da ta prejudicira še nedefinirane meje na morju.
Od 29 polj z naravnim bogastvom Slovenija zahteva, da Hrvaška enega odmakne, ker se nahaja na območju, ki je predmet arbitraže, ali pa koncesionarje obvesti o tem, da je predmet spora pred arbitražnim sodiščem. Gre za nekaj kvadratnih kilometrov veliko območje na predelu polja, ki je veliko 1000 kvadratnih metrov. Hrvaška bodočim koncesionarjem sicer zatrjuje, da slovenske in črnogorske pritožbe v nobenem primeru ne bodo ustavile namere Hrvaške, da omenjena območja odda v uporabo.