Sanacija poslovanja je uvedena tistih bolnišnicah, ki so konec lanskega leta imele akumuliran minus. To so splošne bolnišnice Brežice, Celje, Izola, Jesenice, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Trbovlje in Nova Gorica, oba univerzitetna klinična centra, porodnišnica Kranj, Onkološki inštitut Ljubljana in bolnišnica Topolšica. Največjo izgubo iz preteklih let ima Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki mu bo s sanacijo dodeljenih skoraj 80 milijonov evrov.

Proračunska sredstva za sanacijo morajo iti na bančne račune bolnišnic do 29. decembra.

Dosedanja vodstva bolnišnic so z uvedbo sanacije postale sanacijske uprave. Skladno z interventnim zakonom o sanaciji bolnišnic, ki je bil sprejet konec septembra, morajo zavodi v najpozneje 15 dneh uvedbe sanacije uskladiti pogodbe o zaposlitvi. Bolnišnice morajo pripraviti sanacijski načrt skupaj z akcijskimi načrti. Z začetkom sanacije se bo bolnišnicam naložilo izvajanje sanacijskih ukrepov.

Ministrstvo za zdravje pa mora v 15 dneh imenovati sedem članov sanacijskega odbora, ki bodo bdeli nad potekom sanacije v omenjenih bolnišnicah. Sanacijski odbor bo deloval kot strokovno-posvetovalni organ pri ministrstvu in bo sestavljen iz strokovnjakov s področja ekonomike, vodenja in upravljanja, prava, zdravstva in ki imajo strokovne, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje nalog sanacijskega odbora. Vanj bodo lahko imenovani javni uslužbenci in drugi strokovnjaki z ustreznimi znanji.

Odbor bo preverjal, ali so ukrepi in akcijski načrti pripravljeni v skladu s pravili. Vsake tri mesece bo o svojem delu in poteku sanacije poročal ministrstvu. Dvakrat letno bo poročal vladi o poteku sanacije. Lahko bo tudi ministru za zdravje predlagal razrešitev sanacijske uprave.

Vladni projekt za zagotavljanje poslovne in plačilne stabilnosti zavodov ter optimizacijo vodenja in poslovanja v bolnišnicah, ki ga je v četrtek sprejela vlada, opredeljuje plačilo za delo članov sanacijskega odbora.

Za plačevanje sanacijskega odbora, sanacijskih uprav ter tehnično-administrativne pomoči bo v prihodnjem letu namenjenih predvidoma 634.117 evrov, v letu 2019 534.189 evrov, v letu 2020 390.285 evrov in v letu 2021 204.494 evrov.

Za sanacijski odbor bo v prihodnjem letu namenjenih predvidoma 125.205 evrov, od tega za zunanje sodelavce 96.000 evrov. Za njih bo urna postavka znašala 25 evrov. Opravili naj bi v povprečju 80 ur mesečno, kar pomeni 2000 evrov neto mesečno. Za javne uslužbence, ki bodo člani odbora, bo v prihodnjem letu namenjenih okoli 21.505 evrov, plačani bodo za povečani obseg dela, pri čemer bo osnova 46. plačni razred. Materialni stroški za delo sanacijskega odbora bodo v prihodnjem letu znašali okoli 7700 evrov, kar pomeni 100 evrov na osebo mesečno.

Za zagotavljanja delovne uspešnosti z naslova povečanega obsega dela bo članom sanacijskih uprav v prihodnjem letu namenjenih 482.724 evrov. Izplačevali jim bodo delovno uspešnosti v višini do 20 odstotkov osnovne plače, namesto trenutno veljavnih 10 odstotkov.

V bolnišnicah, kjer je uvedena sanacija, bodo morali do konca maja izvesti revizijo o porabi sanacijskih sredstev. Revizor bo o tem moral poročati ministrstvu za zdravje. Ob morebitnih nepravilnostih bo bolnišnica morala vrniti v proračun sredstva, predvidene so tudi globe.

Sanacija bo trajala, dokler sanacijski odbor ne bo ugotovil, da so izpolnjeni cilji in namen sanacije oz. najpozneje 30. novembra 2021.

Sanacija bolnišnic je potrebna zato, ker so konec lanskega leta imele skupaj nakopičenih 170 milijonov evrov izgube, ob letošnji tekoči izgubi pa so se znašle v hudih likvidnostnih težavah. Zaradi neplačanih računov imajo težave z dobavitelji, nekatere imajo težave tudi pri izplačevanju plač zaposlenim. Več bolnišnic se je zateklo k državni zakladnici, od katere prejemajo premostitvena posojila.