Namen bančne unije je utrditi evropski bančni sektor, rešiti problem prepletenosti bančne in dolžniške krize, prenesti breme reševanja bank z davkoplačevalcev na finančni sektor, povrniti zaupanje investitorjev, odpraviti posojilni krč ter preprečiti ponovitev kriz.

Po prvotnih načrtih naj bi bančna unija stala na treh stebrih: enotnem nadzoru, enotnem sistemu za reševanje bančnih problemov in enotnem sistemu za zavarovanje bančnih vlog. Prvi se je vzpostavil danes, drugi predvidoma leta 2016, tretjega pa, kot kaže, ne bo.

Osrednji nadzornik bo Evropska centralna banka

V enotnem nadzornem mehanizmu oz. Single Supervisory Mechanism (SSM) ima osrednjo nadzorniško vlogo Evropska centralna banka (ECB), saj odslej neposredno nadzira ključne banke v evrskem območju. Na seznamu, ki se bo obnavljal in po potrebi spreminjal, je zaenkrat 120 sistemsko pomembnih bančnih skupin v posamezni državi, iz Slovenije NLB, NKBM in Unicredit banka Slovenija.

ECB je pred vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije skrbno prečesala evrski in skupaj z Evropsko bančno agencijo tudi z njim povezan evropski bančni sistem z namenom, da po prevzemu nove nadzorniške funkcije ne bi bila deležna kakšnih novih negativnih presenečenj. V zadnjem letu je pregledala 130 bank in preverila, kako bi se odzvale na hudo zaostrena gospodarska gibanja letos in v prihodnjih dveh letih.

Rezultati teh obremenitvenih testov, ki jih je ECB objavila 26. oktobra, so pokazali, da takšnih šokov na podlagi podatkov iz konca leta 2013 ne bi prestalo 25 bank, od tega tudi slovenski NLB in NKBM. Večina od njih je medtem že okrepila svoj kapitalski položaj, kolikšna bi bila kapitalska luknja ob upoštevanju letošnjih ukrepov bank, pa bo ECB izračunala do približno sredine tega meseca.