Pahor je obiskal vojašnico pred prejemom letnega poročila generalštaba Slovenske vojske o pripravljenosti vojske. Poročilo bo prejel 10. marca. Kot je dejal predsednik republike, se je za obisk, v sklopu katerega se je v pogovoru s poveljujočimi seznanil s strukturo, nalogami in stanjem v brigadi, odločil zato, da bi se na lastne oči prepričal in ugotovil, kakšna je pripravljenost Slovenske vojske. V zadnjih dveh letih je bilo namreč v poročilu nekaj zaskrbljujočih ugotovitev, je dodal v izjavi ob obisku.

Spomnil je, da so se varnostne razmere v zadnjih letih spremenile. Slovenija sicer vojaško ni neposredno vojaško ogrožena, a če bi prišlo do bistveno spremenjenih razmer v mednarodni skupnosti, mora biti Slovenska vojska za to primerno usposobljena, je dodal.

Na vprašanje, ali podpira ponovno uvedbo naborniškega sistema, je dejal, da zakonodaja sicer predvideva možnost, da bi se država poslužila obveznega vojaškega roka, če bi nastale izredne razmere ali če bi bila država neposredno vojaško ogrožena. A po njegovi oceni trenutni ni razlogov za to, da bi razmišljali o spremembi sistema.

Po njegovem mnenju je bila odločitev za profesionalno vojsko leta 2004 pravilna odločitev ob pravem času. Sistem profesionalne vojske je tako treba še naprej krepiti, ga posodabljati, ne pa razmišljati o bistvenih spremembah celotne paradigme vojaškega ustroja. To bi namreč pomenilo več denarja in manj predvidljivosti, je ocenil.

Ob tem je dodal, da se je vojski zelo poznalo obdobje finančne-gospodarske krize. Zaradi spremenjenih varnostnih razmer je po njegovem mnenju zdaj treba znova premisliti, kako nameniti potrebna proračunska sredstva tudi vojski. V tem letu so vojski namenili nekaj več več sredstev, a manj od tega, kar si je vojska želela.

Nedavno se je Pahor udeležil Münchenske varnostne konference. Poleg pričakovanj ameriškega podpredsednika in ameriškega obrambnega ministra, da zaveznice izpolnijo obljubo o dveh odstotkih v naslednjih 10 letih, je Pahor tudi v pogovorih s kolegi iz drugih držav, denimo Poljske, Estonije itd, ugotavljal, da te države zaradi večje varnostne izpostavljenosti v regiji namenjajo bistveno več sredstev za obrabo. "Slovenija, ki namenja manj kot odstotek, pa uživa varnost na njihov račun. In to ni pošteno," je ocenil.