Lučaj stran od ulične kapele, ki je posvečena Mariji zavetnici pomorščakov - večidel prebivalcev Bošadrage je bilo ribičev, je situiran obokan podhod (Bazoviška ulica), ki je nemara služil v preteklosti kot zastraženi vhod v interni pas mestnega obzidja. Nad obokom starih mestnih vrat pa je stala cerkev sv. Lovrenca in Donata (uničena leta 1826). Po domnevah puljskega zgodovinarja Domenica Venturinija naj bi bil torej oltar danes prenovljene kapele prenešen ravno iz nekdanje cerkve.

Slogovna analiza bošedraške edikule nam govori o kakovostnem delu, katerega je moč po vsej verjetnosti datirati v pozno 17. stoletje. Prisotnost tovrstnih arhitektonskih objektov (ulični oltarji z votivnimi slikami) v sredozemskem prostoru ni zanemarljiva, vendar pa odlikuje bošedraško poulično kapelo ravno bogata izvedba in poslikava velikega formata.

Zaradi deterioracije platna izvorne baročne slike je bilo tako umeščeno v oltar delo koprskega akademskega slikarja Bartolemea Gianellija (1824-1894), a se žal tudi slednja ni ohranila. Po navedbah koprskega zgodovinarja Gedeona Pusterla naj bi Gianelli napravil novo sliko, na kateri so bili upodobljeni poleg Marije še trije svetniki: Nazarij, Elijo in Rok.

Kontinuiteto tovrstne ikonografije bo odslej zastopalo delo akademskega slikarja Tomaža Perka z naslovom "Bošedraška Marija"; frontalno upodobljena Jezusova mati v vertikalni kompoziciji ponuja v diagonalno navzdol iztegnjeni levi roki mornarjem morsko zvezdo (takšna sakralna uprizoritev Marije je često imenovana "Stella maris" oziroma "Morska zvezda"), na spodnjem desnem delu slike pa je moč opaziti v daljavi malo silhueto Kopra, kar še dodatno poudarja kozmično veličino sakralne podobe Matere Božje.