Notranji minister, ki opravlja tekoče posle, Virant je dejal, da problematika vračanja preveč izplačanih plač ni enostavna, a da so po precej dolgih usklajevanjih s sindikati vendarle strli tudi ta oreh. Kot je pojasnil, je primerov, ko so bile posameznikom v javnem sektorju izplačane previsoke plače, precej. Tako po eni strani ni dvoma, da je bil oškodovan proračun, po drugi strani pa je tudi jasno, da v veliki večini teh primerov zaposleni niso bili nič krivi in tudi niso mogli vedeti, da dobivajo previsoke plače. "Zato ta problematika nikakor ni črno-bela in veseli smo, da smo dosegli en razumen kompromis," je dodal.

Kot je razvidno iz besedila predloga, dogovor omogoča poravnavo med delodajalcem in delojemalcem: vračilo razlike v višini največ dveh osnovnih plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja previsoke plače. Če dogovora ne bo, pa se bo zadeva reševala pred sodiščem v skladu s splošnimi pravili civilnega prava. Ob tem po Virantovih navedbah neke čvrste sodne prakse ni, torej tudi ni mogoče z gotovostjo napovedati, kako bodo razsojala sodišča. Zato meni, da je poravnava najboljša možna pot.

Novela predvideva tudi možnost odpusta dolga v primeru socialne ogroženosti delojemalca, oz. če je njegova osnovna plača v mesecu, v katerem se podaja predlog za odpust dolga, enaka ali nižja od zneska minimalne plače.

Poleg tega omenjeni zakon doslej ni omogočal nobenega pravnega sredstva zoper ugotovitve inšpekcije za javni sektor, kar pa se bo s sprejemom predvidene novele spremenilo. Kot je povedal Virant, namreč velik del težav glede preveč izplačanih plač izhaja iz zapisnikov inšpekcij, ob čemer ne izključuje, da so te morda kdaj ravnale nepravilno. Po novem pa bo zakon omogočal ugovor, in sicer tudi na stare zapisnike. O ugovoru bo odločalo notranje ministrstvo.

Določbe novele bodo veljale tudi za vse morebitne nove ali neodkrite primere, medtem ko za posameznike, ki so razliko že vrnili, "povratka ni in se jim denar ne vrača nazaj", je pristavil Virant.

Izhajajoč iz poročila inšpektorata za javni sektor, ki je zbiral podatke pri proračunskih uporabnikih, je bilo preveč izplačanih plač v višini 7,3 milijona evrov.

Štrukelj in Ščernjavič pa sta znova izrazila prepričanje, da zaposleni ne morejo nositi odgovornosti za napačne odločitve delodajalcev, a sta vendarle zadovoljna, da so to vprašanje zaprli. Štrukelj je pojasnil še, da se jim ta dogovor zdi bistveno varnejša pot, saj da so glede na pretekle izkušnje in nekatere "zelo nenavadne odločitve slovenskih sodišč" želeli zmanjšati možnost tveganja.

Novelo bo vlada, ki opravlja tekoče posle, obravnavala v četrtek, v proceduro pa jo bo vložila s predlogom za sprejem po nujnem postopku. Virant pričakuje sklic izredne seje DZ v čim krajšem času.

Medtem vprašanja glede kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor pogajalcem ni uspelo zapreti. Po Virantovih besedah gre za še trši oreh, saj imata sindikalni skupini o tem zelo različni mnenji. Poleg tega so tudi pri odločbi ustavnega sodišča vsi skupaj ugotovili, da jo je "skoraj nemogoče realizirati, ker karkoli narediš, prekršiš eno od stvari, ki jih je sodišče zapisalo". Vlada sicer ima neke nove predloge, a jih bo najprej predstavila sindikatom.

V teku so tudi pogajanja o ukrepih za leto 2015. Nov krog usklajevanj bo v četrtek, sindikalna stran pa je vladni že posredovala protipredlog. Po Virantovem mnenju je dober znak, da sindikati niso generalno zavrnili vladnega predloga, pač pa podali "čisto korekten protipredlog". Še vedno meni, da bi pogajanja lahko zaključili pred koncem poletja. O novem vladnem predlogu pa danes ni želel govoriti in je dejal le, da ga bodo predložili sindikatom, morda že v četrtek.